Narodni heroj. Popolni zmagovalec. Osebnostno nadstandarden. In prizemljen. In še in še, vse o njem poslušamo v superlativih. Junak. Ki govori z modrostjo, premislekom in tudi odločnostjo. Očitno garač, kakršnega so vzgojili v matični družini. Kajti pri Prevcih je še ponosnega podmladka, ki ga že videvamo v športnih akcijah in ga še bomo. Zagotovo. Zadnjič so mlajšega Domna vprašali, kako je zadovoljen s četrtim mestom, in je umirjeno in brez premisleka dejal: Ja, kaj pa moram, drugi so pač boljši od mene. Ne zaslužim si več kot četrto mesto. In potem je novinarja še zanimalo, kako pa kaj šola, in pove, da za zdaj on nima nobenih težav z usklajevanjem šole in treningov. In ga še potipajo, kako mama gleda na njegove uspehe, in pove: Mama je mama. Mama je ena sama. Fant je star šestnajst let in odgovarja kot zrel in izbrušen tridesetletni športnik. Seveda je tukaj še brat Cene in najbrž ste videli tudi desetletno sestro Niko, ki je v začetku letošnjega februarja že prepričljivo osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu v kategoriji deklic do 11 let. Kako šele ona modruje, s kakšno skrbnostjo in strastjo je brusila smuči in povedala, da ona to mora delati in tudi zna. Res so posebni ti Prevčevi. In navdihujoči.

Njihova zmagovalna moč ni samo občudujoča, ampak zdi se, da tudi nalezljiva. Vsaj v naših mislih – za zdaj. Njihova nrav je v kategoriji fenomen, kajti res ne vem, ali smo kaj takšnega v Sloveniji že videli. Mislim, da jih od dosedanjih športnih junakinj in junakov ločijo zlasti skromnost, dostopnost in prizemljenost. Vedno znova se čudim Petru, kako ima čas, voljo in energijo tako za navijače kot novinarje in s kakšno spoštljivostjo se obrača na javnost. No, tega res nismo vajeni. Kako analizira svoje delo ali morebitne spodrsljaje, ne da bi vključeval zunanje krivce. Daje nam jasno vedeti: vse je odvisno predvsem od nas samih. Trdo delo in samokritičnost morata prinesti uspeh, pravi. Učimo se od njega.

Ampak povem vam, da me že zdaj skrbi, ker Peter Prevc zagotovo ne bo stal na najvišji stopnički večno, znabiti da že prihodnjo sezono. Ga bomo Slovenke in Slovenci znali razumeti? Ga bomo vzeli v bran? Bomo razumeli, da je sedanji junak samo človek? Težka preizkušnja. Predvsem za nas, Slovenke in Slovence. In nikakor za Petra Prevca. Paradoksalno, kajne?!

Uspehi. Lahko si predstavljam, da so pravi dosežki, torej uspehi, nalezljivi. Govorim o dosežkih, ki so plod trdega dela, znanja, ciljnega vodenja in seveda tudi odrekanja. Osebne skromnosti. Prepričana sem, da brez tega ne moreš biti velik človek. Med Slovenkami in Slovenci jih s takšno držo ni tako malo. A zagotovo niso med najbolj glasnimi in videnimi. Tudi ne med najbolj cenjenimi. Razen redkih izjem. Kar pa predvsem ni dobro za vse nas. 


Kolumna je bila objavljena kot uvodnik v reviji Ona, ki je izšla 22. 3. 2016.