Ni ovir za nadaljevanje dejavnosti

Odgovarja:

Nadaljevanje dejavnosti samostojnega podjetnika se razlikuje glede na to, ali želi dedič nadaljevati to dejavnost ali ne. Če jo želi, mora v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predložiti Ajpesu (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) pravnomočni sklep o dedovanju, osebni dokument in davčno številko. Ajpes nato v Poslovnem registru Slovenije avtomatično opravi spremembo podatkov o firmi, podjetniku in davčni številki s.p.

Če podjetnik umre, načelno torej ni nobenih ovir, da njegov dedič nadaljuje dejavnost v podjetju. S tem namreč preidejo nanj vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem, kar pomeni, da vstopi v vsa (aktualna) pravna razmerja podjetja.

Nekoliko bolj zapleteno je, če gre za več dedičev, ki so morda med seboj sprti. Tedaj je praksa takšna, da sodišče postavi posebnega skrbnika, čigar dolžnost je skrbeti za podjetje do dokončne odločitve o njegovem dedovanju.

Dobrodošlo je vedeti, da lahko podjetnik že med delovanjem podjetja imenuje zastopnika za primer smrti, ki je od trenutka njegove smrti pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetja. Tako se zagotovi kontinuiteta delovanja podjetja po podjetnikovih željah, ne da bi bilo treba čakati na pravnomočni sklep o dedovanju. Da to pooblastilo formalno velja, ga je treba vpisati v Poslovni register Slovenije.

Ker pa morda zastopnik za primer smrti ni vselej najbolj navdušen, da bi po podjetnikovi smrti nadaljeval njegovo dejavnost, je uveljavljeno pravilo, v skladu s katerim lahko to pooblastilo kadar koli odpove.

Če nobeden od dedičev ne želi nadaljevati dejavnosti podjetja, morajo Ajpesu predložiti pravnomočni sklep o dedovanju in izjavo, da dejavnosti ne bodo nadaljevali. Takšno podjetje se potem likvidira, njegovo morebitno premoženje pa razdeli med dediče. Enako se zgodi, če dedič (dediči) v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju Ajpesa ne obvestijo o tem, ali bodo nadaljevali dejavnost ali ne.