Pri človeku ti procesi vodijo v glivična obolenja, zoprna vnetja, imenovana tudi dermofitoze, ki jih je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vse več.

Po besedah Eve Grilc, dr. med. z NIJZ, glivične okužbe kože povzročajo dermatofiti (Trichophyton, Epidermophyton, Mycrosporum), kvasovke (Candida, Malassezia) ali plesni (Aspergillus). »Spremembe se lahko pojavijo na koži (telesa – tinea corporis, stopal – tinea pedis, lasišča – tinea capita ali okončin – tinea cruris). Vzroki so številni; glivice so povsod v okolju, na vlažnih tleh ob bazenih, v kopalnicah ipd., nosijo jih lahko naši hišni ljubljenčki, zlasti mačke, prav tako potepuške in druge živali,« razloži dr. Grilčeva in doda, da so za okužbe bolj dovzetne osebe, ki imajo sladkorno bolezen, preveč kilogramov, se čezmerno potijo, imajo poškodbe kože ali nohtov, obiskujejo savne in kopališča ter so imunsko oslabele. 



Klicenosci so lahko tudi domači 

Mnogi z glivicami okuženi bosonogi obiskovalci javnih kopališč in drugih površin, namenjenih rekreaciji in užitkom, žal ne ostanejo doma, da bi se najprej pozdravili. Svojo nožno floro in favno raje velikodušno trosijo naokoli. Prav zato nimamo druge izbire, kot da zgradimo svoj obrambni zid. Ne smemo pozabiti, da lahko klicenosec glivice zlahka prenese na druge člane v svoji družini, denimo prek stopanja po isti preprogi in souporabe brisač, krtač oziroma strgal za odstranjevanje odebeljene kože na stopalih ter škarjic in pilic za oblikovanje nohtov. 


Srečno, iskalci dobre obutve! 

Za začetek imejmo med hojo brez obutve na javnih površinah vedno na sebi natikače, ki jih je mogoče dobro čistiti ter razkužiti. Z njimi stopimo tudi pod prho. Noge je treba po telesni dejavnosti umiti in obrisati do suhega, še posebno med prsti. Kdor nosi nogavice, naj izbira med bombažnimi in jih pere najmanj pri 60 stopinjah Celzija. Obutev naj bo v stiku s kožo narejena iz čim bolj naravnih materialov. Aktualna ponudba v naših prodajalnah je sicer v tem smislu obupna, saj je iskanje kakovostnih, udobnih, zračnih usnjenih ali platnenih pralnih copat ali sandalov podobna iskanju igle v kopici sena. 


PREBERITE TUDI: Znaki Parkinsonove bolezni


Skoraj enkrat več okužb 

Morda je to eden od bistvenih razlogov, zakaj je po najnovejših raziskavah NIJZ dermofitoza najpogosteje prav na nogah oziroma nohtih. Leta 2014 je bilo takšnih primerov v naši državi 785, leto pozneje pa kar 1317. Bolj svežih statistik še ni na voljo. Pa če pogledamo širšo sliko vseh glivičnih obolenj (na koži drugih delov telesa), tudi ta številka raste. Med letoma 2006 in 2010 je bilo v povprečju 2990 primerov, v naslednji petletki pa 4429. Denimo leta 2015 jih je bilo za 46 odstotkov več kot leto prej, največ v starostnih skupinah od 45 do 64 let. 

Pomoč z naravnimi kopelmi 

Kdor ima na koži majhne poškodbe, je še bolj dovzeten za okužbo. Prvi znaki, da imamo na stopalih glivice, so luščenje kože v medprstnih prostorih na zunanjih delih stopala, srbenje, drobne razjede, rdečina podplata. Pri hudih, trdovratnih, ponavljajočih se okužbah je treba poiskati pomoč zdravnika, da bo predpisal ustrezna zdravila. Ko vnetje še ni prav hudo, si lahko pomagamo z nožnimi kopelmi. V toplo vodo dajmo posušeni origano in eterično olje čajevca ali mešanico himalajske soli in domačega jabolčnega kisa. Ne preveč dišeči, a precej učinkoviti so tudi koščki česna, ki jih položimo med prste za večino dneva, medtem ko imamo na nogah bombažne nogavice.