Zima 2025/2026: Vremenar AccuWeatherja razkriva, ali bo za božič in praznike sneg
Po izjemno toplem in dolgotrajno prijaznem jesenskem vremenu, ko so se v prvi polovici novembra mnogi še sprehajali v kratkih hlačah, je našo državo končno zajel mraz. Temperature so padle pod ničlo, v višjih legah je zapadel sneg in na plano smo že vlekli smuči.
Kaj pomeni tako nenaden zasuk za zimo, ki je pred nami? Bo vreme še nihalo ali se lahko končno veselimo bele zimske idile z dovolj snega in leda za vse zimske športe vse tja do marca? O tem smo se pogovarjali s Tylerjem Roysom, meteorologom svetovno znane vremenske agencije AccuWeather.
Letos smo imeli v Sloveniji izjemno toplo jesen, sredi novembra so nekateri celo še nosili kratke hlače. Nato sta pritisnila mraz in sneg, tako da nas zdaj že močno zebe. Kako razumeti ta nenaden preobrat? Je prava zima končno tu ali lahko pričakujemo nova nihanja?
Ta nenaden skok iz zgodnje jeseni v skoraj zimsko vreme je tipično temperaturno nihanje za ta del leta. Čeprav dolgoletna vremenska povprečja dajejo vtis, da se podnebje spreminja postopoma, v resnici prehodi pogosto niso tako gladki.
Nenadne obrate v vremenskih vzorcih, kot je bil ta, ki se je zgodil novembra, običajno pospremijo močne nevihte in tudi tokrat se je zgodilo enako, saj je med 16. in 18. novembrom po Sloveniji zapadlo od 75 do 100 milimetrov dežja. To je več od ljubljanskega novembrskega povprečja, ki znaša 73,4 milimetra.
A temperaturna nihanja še niso rekla zadnje. V nadaljevanju zime jih boste v Sloveniji doživeli še precej, vendar pa bo sezona kot taka verjetno nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja. Pričakujem, da boste imeli tudi mokrejšo zimo, zlasti na območju od Italije proti Balkanu. Eden ključnih dejavnikov, ki bo odgovoren za to, je trenutno morski vročinski val v Sredozemlju – ta krepi nevihte ter povečuje količino padavin in snega v gorah. A kljub temu se bojim, da bodo vaša smučišča imela težave, saj se bo snežna meja od ene do druge nevihte precej spreminjala.
Že nekaj let nas strašijo z napovedmi o izjemno mrzli in ostri zimi, ki pa se že lep čas niso uresničile. Kaj menite, bi nas lahko izredno nizke temperature presenetile letos? Bo mraz vztrajal dovolj dolgo, da bodo jezera zaledenela za drsanje ali bodo hladni intervali prekratki za zimsko idilo?
Bolj verjeten je slednji scenarij: nekaj dni snega, teden ali dva resnega mraza, nato pa znova otoplitev. Torej žal ne dovolj dolgotrajnega mraza, ki bi omogočil, da bi jezera zamrznila za večino zime.
Izrazitejši mraz se lahko pojavi v novem letu, v drugi polovici zime in celo zamakne začetek prave pomladi.
Če si kdaj želimo snega, je to za božič. Ali so trenutno kakšni znaki, ki bi kazali, da nam bo pobelilo decembrske praznike? Bo morda kakšna snežinka vsaj na silvestrovo?
Trenutni podatki kažejo, da bi lahko bilo praznično obdobje – zadnjih štirinajst dni v decembru – suho in hladno. To bi lahko bil eden izmed tistih intervalov, ko se temperature spustijo do ali nekoliko pod dolgoletno povprečje. Pred tem hladnim obdobjem pa bodo temperature verjetno nekoliko nad povprečjem.
Morda veste, do katere številke pa se bodo spustile najnižje temperature to zimo? In ali lahko pričakujemo, da bo mraz trajal do februarja, marca ali še dlje?
O točnih številkah ne moremo govoriti, lahko pa špekuliramo naslednje. Čeprav bo povprečje zime nekoliko nad dolgoletnim, se lahko izrazitejši mraz pojavi v drugi polovici sezone. Če se bo to zgodilo marca ali celo pozneje, lahko takšen hlad nekoliko zamakne začetek prave pomladi.
PREBERITE ŠE -> Adventni venčki bodo letos v znamenju te barve (in nasveti slovenskih cvetličarskih mojstric)
Topla jesen je prebudila naravo, tako da smo bili letos novembra celo priča brstenju in cvetenju nekaterih dreves in rastlin. Ko je končno napočil mraz, so bile zato deležne precejšnjega šoka. So v prihodnjih tednih možni še kakšni drugi vremenski ekstremi?
Eden ključnih mehanizmov za nastanek vremenskih ekstremov v vašem delu Evrope je pojav polarnega vrtinca. Gre za dogodek, ko se iz območja okoli Arktike odtrga zelo hladen zračni masiv in se usmeri proti jugu. Včasih ga zanese proti Rusiji, drugič proti centralnem ali vzhodnem delu Severne Amerike spet tretjič na območje vzhodne Evrope.
Takšni premiki lahko povzročijo izrazito ekstremne razmere, zato jih vedno pozorno spremljamo. A v tem trenutku še ne vemo natančno, ali bo do polarnega vrtinca prišlo in v kateri del sveta se bo namenil.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
