Zapravljam, čeprav nimam: zgodbe ljudi, ki se ne morejo ustaviti pri nakupovanju

Med nekemične zasvojenosti sodobnega človeka sodi tudi odvisnost od nakupovanja. Znamke hitre mode in tudi bolj prestižne modne hiše potrošniku omogočajo enostavno pregledovanje in nakupovanje preko spleta, vračila so prav tako postala enostavna in metanje kosov oblačil v spletno košarico je marsikomu večerna sprostitev pred spanjem.

Vozniki dostavnih služb in prodajalci v fizičnih trgovinah pritrjujejo, da vse pogosteje videvajo ene in iste obraze, neredki jih celo prosijo za pomoč, kako naj se odvadijo takšne razsipnosti. Ti primeri se ne dogajajo le med splošno znano potrošniško naravnanimi Američani, ampak pri nas, v Sloveniji. »Kakšne štiri leta nazaj sem govoril, da je vsako leto slabše. Potem sem začel govoriti, da je vsak mesec slabše. Potem sem začel govoriti, vsak teden je slabše. Potem sem začel govoriti, vsak dan je slabše, zdaj govorim, da je vsako uro slabše. Kaj to pomeni? Ko se peljem v Ljubljano, se mi na poti zgodijo klici, ki so se mi pred leti enkrat do dvakrat na leto. Zdaj so takšni klici skoraj vsako uro,« nam je v intervjuju, ki ga lahko preberete tukaj, povedal strokovnjak za zdravljenje nekemičnih odvisnosti, Miha Kramli. Med nekemične odvisnosti sicer sodijo tudi odvisnost od uporabe tehnologije, iger na srečo, a med temi klici so tudi klici ljudi, ki se ne morejo zadržati pri zapravljanju.

O kompulzivni nakupovalni motnji lahko govorimo, ko zapravljamo denar, tudi če ga nimamo, in to ne glede na to, ali izdelek, ki ga kupujemo, sploh potrebujemo. Za mnoge ljudi, ki v nakupovanju uživajo, gre velikorat za občasno razvedrilo ali nagrado, kompulzivno nakupovanje pa je težko obvladljivo in lahko vodi v resne finančne posledice.

Tako pri nas kot tudi med ameriškimi psihiatri nakupovalna zasvojenost še nima uradne, samostojne diagnoze (govorimo pa lahko o nekemičnih zasvojenostih). Da gre za resno zasvojenost, ki bi jo morali obravnavati resno, govori tudi BBC-jev članek z naslovom »Bila sem odvisnica od nakupovanja – motnjo bi morali resno obravnavati«.

PREBERITE ŠE -> Miha Kramli: Kot alkoholika ne damo v vinsko klet, otroku ne damo zaslonov v sobo

V članku britanskega medija so predstavljene osebne zgodbe žensk, ki se pri nakupovanju ne morejo ustaviti. 37-letna Lucy, na primer, je priznala, da je na dan zapravila 14 ur časa za brskanje po spletnih trgovinah in s tem skušala ubežati realnosti. Prišla je do točke v življenju, ko je prenehala plačevati obvezne račune, zato, da je privarčevala denar za obleke. »Imela sem občutek, kot da se hkrati fizično in čustveno utapljam. Kot da sem pokopana pod težo oblačil,« je povedala strastna zapravljivka, ki ne ve, koliko kosov oblačil sploh ima, a ti zavzemajo njeno celotno stanovanje, nekaj jih je tudi stisnjenih v kovčke. »Obleke so bile kot oklep pred čustvi, s katerimi sem se soočala v resničnem življenju,« je bila odkrita. V tem času si je ustvarila Instagram profil, vsebine so bile modno obarvane, zasvojenost pa je le še naraščala. »Na obleke gledaš kot alkoholik na pijačo, nič ne vodi do občutkov, za katere si upal, da jih boš dobil.«

Nakupovanje pri posamezniku povzroči naval vznemirjenja, evforije. Ko možgani nakupovanje povežejo s tem občutkom ugodja, posameznik z nakupovalno zasvojenostjo ta občutek skuša znova in znova obuditi. Fotografija je simbolična. Foto: Shutterstock

Lucy pravi, da je med spremljanjem vplivnic, ki imajo prav tako veliko oblek, svoje vedenje le še normalizirala. Dokler ji terapevt ni povedal, da ima resno težavo in je ugotovila, da je zasvojena z nakupovanjem.

Kot piše BBC ni točno znano, koliko ljudi ima težave s tem, študija izpred desetih let je ocenjevala, da ima težave s tem pet odstotkov populacije, novejša študija pa dokazuje, da je med pandemijo koronavirusa odstotek zrasel na deset.

Z obsesivno kompulzivno motnjo se bori tudi 40-letna Natalie, ki ima v svojem domu več kot 10.000 predmetov, med njimi 300 zobnih krem in 3000 kapsul za pranje perila. V času, ko jo je obiskala BBC-jeva novinarka, je bila obsedena s parfumi – v zadnjih dveh letih jih je kupila okoli 400. »Ne morem se ustaviti in si tega niti ne želim. Če vidim nekaj na spletu, moram imeti. Ne zanima me, kako bom to dobila, samo, da dobim,« pravi Natalie. Skušala se je pozdraviti, a zaenkrat še neuspešno.

Poleg Lucy in Natalie so pri BBC govorili še s trinajstimi posamezniki, ki se borijo z nakupovalno odvisnostjo. Vsi trdijo, da so k njihovi zasvojenosti veliko prispevala družbena omrežja.

PREBERITE ŠE -> Zaljubljam se v narcise, ker me je vzgajala oseba z narcistično motnjo

Po mnenju strokovnjakov se je delež spletne prodaje v zadnjem desetletju več kot podvojil – iz 12 odstotkov maja 2015 na 27 odstotkov maja 2025. Britansko Združenje za digitalno oglaševanje IAB UK navaja, da so oglaševalci v letu 2024 za 20 odstotkov povečali sredstva za vsebine na družbenih omrežjih, skupni znesek pa je dosegel 8,87 milijarde funtov.

Kaj je nakupovalna zasvojenost?

Kot piše portal Healthline, so ljudje s to motnjo lahko zasvojeni z določenimi izdelki, na primer z oblačili ali nakitom, lahko pa kupujejo prav vse – od hrane in kozmetičnih izdelkov do delnic ali nepremičnin.

Nakupovanje pri posamezniku povzroči naval vznemirjenja, evforije. Ko možgani nakupovanje povežejo s tem občutkom ugodja, posameznik z nakupovalno zasvojenostjo ta občutek skuša znova in znova obuditi.

Po mnenju strokovnjakov se je delež spletne prodaje v zadnjem desetletju več kot podvojil – iz 12 odstotkov maja 2015 na 27 odstotkov maja 2025. Fotografija je simbolična. Foto: Shutterstock

O tej zasvojenosti je znanega razmeroma malo in raziskave si glede tega, kdo je zasvojenosti bolj podvržen, niso enotne; nekatere kažejo, da so ženske zanjo dovzetnejše kot moški, druge pa ugotavljajo, da je tveganje za razvoj motnje pri moških in ženskah enako.

PREBERITE ŠE -> Predrago ali ugodno? Psihološki triki, zaradi katerih kupujemo nespametno

Znaki nakupovalne zasvojenosti

Gre za zasvojenost, ki jo zlahka prikrijemo, in zanjo običajno vedo le najbližji. Ljudje z nakupovalno odvisnostjo lahko skrivajo nakupe ali dajejo vtis, da imajo na voljo veliko denarja za zapravljanje.

Nekateri kompulzivni nakupovalci navzven izkazujejo podobo bogastva in uspeha, v resnici pa so globoko zadolženi. Če nakupovanja ne morejo ustaviti ali imajo velike dolgove zaradi nakupov, je to seveda znak zasvojenosti.

Oseba z nakupovalno zasvojenostjo vsak dan ali vsak teden obsesivno nakupuje, zapravljanje ji pomaga pri obvladovanju stresa, izčrpava kreditne kartice ali odpira nove, ne da bi poravnala prejšnje dolgove, po nakupu občuti močno vznemirjenje, kupuje nepotrebne stvari ali predmete, ki jih sploh ne uporablja, krade ali laže, da bi lahko še naprej nakupovala, ko evforija popusti, občuti obžalovanje ali krivdo, a je to vseeno ne ustavi, ni sposobna odplačevati dolgov ali upravljati z denarjem in je neuspešna pri poskusih, da bi s početjem prenehala.

Kot vse odvisnosti je tudi odvisnost od nakupovanja težko zdraviti oziroma nadzorovati. Dodatna težava pri nakupovanju je, da je obisk trgovine del nujnih gospodinjskih opravil. Priložnosti za zapravljanje so na vsakem koraku. Zato je eden od načinov pomoči, da si omejimo dostop do denarnih sredstev. Pomagalo bo tudi, da zasvojencu finance nadzira in upravlja nekdo drug. Sicer pa, kot piše Healthline, se najpogosteje ta motnja zdravi z vedenjsko terapijo in individualnim svetovanjem.

Na teh svetovanjih se naučimo nadzorovati impulze, prepoznati sprožilce, ki nas pritegnejo k zapravljanju, naučimo se razviti nove, bolj zdrave načine čustvovanja in delovanja (predvsem gre tu za naše vrednote, kaj nam v življenju največ pomeni), in ugotovimo, ali gre pri vsem skupaj za globlje čustvene težave.