Zakaj nas telo Demi Moore tako zelo vznemirja – in kaj to pove o nas?

Igralka Demi Moore je še ena v nizu zvezdnic, ki so znašle na udaru zaradi spremenjene postave. Mediji so se spraševali, kaj se je zgodilo z njo – je na robu anoreksije in ali nas mora skrbeti, ker je »grozljivo shujšana«.

Ob vojnah, ki divjajo po svetu, je vprašanje, kako je izgubila kilograme neka zvezdnica, postranskega pomena. Pa vendar so se tudi ob podelitvi Oskarjev pojavili članki o »shiranih zvezdnicah«, v katerih se je ugibalo, ali so pretiravale z zdravili za hujšanje in če se ideal ekstremne vitkosti vrača.

Že dalj časa se v medijih in na družbenih omrežjih pojavlja vprašanje, kako so shujšale Oprah Winfrey, Amy Schumer, Mindy Kaling, Ariana Grande, Serena Williams in številne druge zvezdnice. Na podelitvi oskarjev pa so bile pod drobnogledom Demi Moore, Emma Stone, Nicole Kidman, Kathy Bates in Melissa McCarthy.

Pevka Ariana Grande. Foto: REUTERS/Daniel Cole

Nas resnično skrbi, ali gre za nepotrebno zgražanje?

Kakšno telo ima neka zvezdnica, ne vpliva na kakovost naših življenj. Zakaj se torej ukvarjamo z njimi? Nam kritiziranje teles slavnih pomaga, da se počutimo bolje v svoji koži? Jim po tihem zavidamo ali pa smo mentalno obtičali na nivoju srednje šole, ko je bilo kritiziranje videza drugih za nekatere najljubši hobi?

Nas resnično skrbi, ker so nekatere zvezdnice zelo podhranjene? Se bojimo, da se vrača ideal vitkosti, ki je bil značilen za devetdeseta leta prejšnjega stoletja? Se ob podobah izjemno vitkih igralk zdrznemo, ker nas opomnijo na lastne težave s telesno samopodobo ali motnjo hranjenja?

Ob podobah zvezdnic, ki so ekstremno vitke, nisem ravnodušna. V želodcu me stisne, čeprav v resnici ne vem, kako so izgubile telesno težo. Želim si, da se ideal ekstremno vitkega telesa nikoli ne bi vrnil, ker vem, da nekatera dekleta zlahka podležejo podobam, ki jih vidijo v revijah, na družbenih omrežjih ali televiziji. Nekoč sem bila tudi sama eno od teh deklet. No, če odštejemo družbena omrežja, ker jih v času, ko sem odraščala, še ni bilo.

Dvajset let sem se spoprijemala z anoreksijo. Več let sem poslušala, da gre za razvajenost deklet iz premožnejših družin, ki skušajo posnemati videz zvezdnic. A danes vem, da gre za duševno motnjo z najvišjo stopnjo smrtnosti in da je anoreksija posledica več dejavnikov. Opazovanje (in občudovanje) pretirano vitkih zvezdnic zagotovo ni dobro vplivalo na mojo telesno samopodobo, vendar mediji in družbena omrežja le delno prispevajo k temu, da se pri osebi pojavi motnja hranjenja. Odločilna je namreč kombinacija več dejavnikov.

Bolj kot podobe zvezdnic, ki so shujšale, me pretrese tisto, kar vidim v vsakdanjem življenju. Vsakič, ko opazim kakšno dekle, ki je občutno podhranjeno, me stisne. Ne obsojam je, temveč me skrbi zanjo in upam, da poišče strokovno pomoč.

PREBERITE ŠE -> Fenomen »gatekeeping«: prikrivanje informacij v svetu lepote

Industrija, ki izkorišča negotovost mladih

V sodobni družbi ni treba imeti motnje hranjenja, da bi se slabo počutili v svojem telesu. Obstaja namreč cela industrija, ki izkorišča negotovosti ljudi za ogromen dobiček. Ta industrija »preži« predvsem na mlade, ker je njihova samopodoba najbolj ranljiva, in jim vsiljuje, da morajo biti lepi in privlačni, da bodo (pri)ljubljeni.

Metka Kuhar je pred leti v članku O telesni samopodobi mladih zapisala: »Skoraj polovica deklet ni zadovoljnih s težo. To nedvomno velja za vsa dekleta s previsokim indeksom telesne mase. Nadaljnja analiza kaže, da je nezadovoljstvo s težo statistično značilno tudi za dekleta s prenizkim, kritičnim in normalnim ITM.«

Demi Moore. Foto Jean Baptiste Lacroix/AFP

Najbrž poznate vsaj eno žensko, ki pravi, da ni zadovoljna s svojim telesom in da želi shujšati. Nekatere se celo opravičujejo, ker niso dovolj vitke, kakor da gre za najhujši greh.

Sodobna družba, v kateri je vseprisoten kult lepote, je obsedena s preučevanjem, kritiziranjem in preoblikovanjem telesa, saj ga dojema kot plastelin, ki ga je mogoče poljubno preoblikovati. K temu so nedvomno prispevala tudi družbena omrežja. Raziskave kažejo, da Instagram zelo slabo vpliva na telesno samopodobo. Kdo bi se ob večurnem opazovanju popolnih teles na družbenem omrežju sploh lahko dobro počutil v svoji koži?

Na slabo telesno samopodobo žensk vsekakor vpliva družba, kjer je kritiziranje ženskih teles normalizirano. Po drugi strani pa se ženske, ki so shujšale, kuje v nebo, kakor da je to njihov največji dosežek.

Ko je pred leti pevka Adele, ki slovi po odličnih albumih in čudovitem glasu, shujšala, je to zasenčilo skoraj vse njene dosežke, saj se je veliko govorilo o njeni preobrazbi. Začeli so se pojavljati članki, v katerih so estetski kirurgi na podlagi njenih fotografij ugibali, katere estetske posege si je omislila.

Pevka Adele. Foto: Wikipedia

Zaradi vitkejše postave je bila deležna številnih pohval, čeprav je do takrat večkrat zasedla vrh lestvic, osvojila šestnajst grammyjev in podrla rekord za najhitreje prodajan album v ZDA. Toda ob vseh teh uspehih je, vsaj po odzivih medijev sodeč, njen največji življenjski uspeh povezan s tem, koliko kilogramov se izpiše na njeni tehnici, in ne, koliko uspešnic je napisala in koliko albumov je doslej prodala.  

Premislite, preden obsojate

Razpravljanje o teži drugih ljudi (tudi, če jih ne poznamo) je občutljiva tema. Ker gre večinoma za ugibanja in domneve. Spomnim se, kako mi je nekoč znanka omenila, da neka ženska - mamica treh otrok, iz meseca v mesec shujša več kilogramov. »Čisto je shirana. Najbrž ima anoreksijo, tako kot ti,« mi je rekla.

Čez nekaj časa pa mi je povedala, da ženska, ki ji je prisodila motnjo hranjenja, ni izgubila telesne teže zaradi anoreksije, temveč zaradi raka.

Ta zgodba me vedno opomni, da je treba biti previden, ko govoriš o telesu nekoga drugega. Nikoli ne vemo, zakaj nekdo shujša. Morda ima motnjo hranjenja. Morda je zbolel za rakom ali katero od drugih oblik bolezni. Morda uporablja Ozempic, ker mu je to predpisal zdravnik zaradi sladkorne bolezni. Morda uporablja zdravila za hujšanje, obiskuje fitnes večkrat na teden in se drži striktne diete. Morda je podlegla idealom vitkega telesa in je shujšala s pomočjo estetskih posegov …

Dokler človeka ne vprašamo, zakaj je shujšal, tega ne vemo, temveč le domnevamo. Ali celo sodimo.

PREBERITE ŠE -> Novi trendi in pasti lepotne kirurgije: Slovenka delila izkušnje od prve do zadnje operacije

Komentiranje teles drugih žensk, bodisi pozitivno bodisi negativno, dodatno utrjuje prepričanje, da se največja vrednost ženske meri po njenem videzu. Domneve o zdravju ali prehranjevalnih navadah nekoga, ki temeljijo izključno na videzu, ohranjajo škodljive stereotipe. Članki z naslovi »anoreksična zvezdnica« ali »živ okostnjak« stigmatizirajo motnje hranjenja, ker jih prikazujejo kot nekaj, kar si je oseba sama izbrala, ne pa kot duševno težavo, ki jo je treba zdraviti s pomočjo strokovnjakov.

Preden torej komentirate težo nekoga – v resničnem ali v virtualnem svetu – globoko vdihnite in malce razmislite. Ker nikoli ne vemo, s čim se nekdo spoprijema. Si pa upam trditi, da žaljivi komentarji, ki se tičejo videza, ne koristijo nikomur.