Umrla je Milena Zupančič: »Kaj sem naredila, da moram živeti to težko zgodbo?«

»Kaj sem naredila, da moram živeti to težko zgodbo?« je bil naslov zadnjega velikega intervjuja Milene Zupančič za Onaplus. Novembra lani se je na Bohinjski Beli srečala s Sabino Obolnar, urednico Delove revije. Za pogovor jo je novinarka prosila več kot dve leti. Zupančičeva je bila takrat že več kot leto dni po bolnišnicah, na pregledih, kontrolah in posegih. Njena jutra so bila težka, ponoči ni spala, spremljale so jo slabosti in bolečine. Včasih je k sebi prišla šele popoldne.

Toda v tistem pogovoru ni bila predvsem bolna ženska. Bila je Milena Zupančič – lucidna, neposredna, duhovita, radovedna in še vedno zaljubljena v gledališče.

»Imela sem bogato življenje, vedno to povem, a nekaj let bi pa še res rada živela,« je dejala v pogovoru, objavljenem ob njeni naslovnici. Teh nekaj let ji ni bilo dano.

V soboto je Združenje dramskih umetnikov Slovenije objavilo, da je v 80. letu starosti umrla dramska igralka Milena Zupančič.

Slovenija je izgubila eno svojih največjih igralk, slovensko gledališče in film pa eno svojih najbolj prepoznavnih osebnosti.

Zupančičeva je bila igralka, ki jo je slovenska javnost poznala po številnih vlogah, vendar je njeno ime za vedno povezano predvsem z Meto iz Cvetja v jeseni. Vloga v filmu Matjaža Klopčiča iz leta 1973 je postala del slovenskega kolektivnega spomina, sama pa je bila vedno precej več kot Meta.

V več kot pet desetletjih igralske kariere je ustvarila številne gledališke, filmske in televizijske vloge. Igrala je v ljubljanski Drami, Mestnem gledališču ljubljanskem in Slovenskem mladinskem gledališču ter sodelovala z najpomembnejšimi slovenskimi režiserji in igralci svoje generacije. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med drugim Borštnikov prstan in Prešernovo nagrado.

Njeno življenje je bilo tesno povezano z gledališčem, vendar tudi z ljudmi, ki jih je srečevala zunaj njega. Bila je dolgoletna partnerica in žena dramatika ter režiserja Dušana Jovanovića, pred tem je bila poročena z igralcem Radkom Poličem - Racem. O izgubah, staranju in smrti je v zadnjih letih govorila vse bolj odkrito.

V enem od intervjujev za Onaplus je leta 2022 dejala: »Če že moram oditi, bi rada, da odidem, ko bo čas, na hitro.«

Ko je pozneje sama zbolela, se je njen odnos do bolezni spremenil, vendar ne tudi njena neposrednost. V intervjuju za Nedelo je leta 2024 povedala: »Ne morem vedeti, kdo bo zmagal, bolezen ali jaz. Upam, da bom jaz.«

V zadnjem pogovoru s Sabino Obolnar je kljub težki bolezni še vedno govorila o vrnitvi na oder. Pogrešala je igranje, predvsem pa ljudi. »Ni bistveno le biti na odru, bistveno je, da se družiš z ljudmi, da deliš svoje misli s sebi bližnjimi. To pogrešam,« je dejala.

Milena Zupančič je bila ena tistih igralk, ki jih ni bilo mogoče zamenjati. Imela je prepoznaven glas, obraz in način igre, predvsem pa izrazito osebnost. Ni se izogibala neprijetnim temam in ni skušala svojih odgovorov prilagoditi pričakovanjem javnosti.

Ko je govorila o življenju, je govorila tudi o njegovih težkih delih. Ko je govorila o starosti, je govorila brez olepševanja. In ko je govorila o smrti, ni iskala velikih besed.

Zdaj je njen glas utihnil. Ostale so vloge, filmi, gledališke predstave in številni pogovori, v katerih je brez zadržkov govorila o sebi, svojem poklicu in svetu, v katerem je živela.

Ob njeni smrti na Onaplus poobjavljamo njen zadnji veliki intervju, ki ga je s Sabino Obolnar novembra lani opravila na njenem domu na Bohinjski Beli -  »Kaj sem naredila, da moram živeti to težko zgodbo?«