Učitelj sem! Učiteljica sem! - Znane so tri superfinalistke
Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, je izbrala tri superfinalistke za naziv učiteljice leta 2026. Prihajajo z zelo različnih šol, poučujejo zelo različne predmete, njihovi pristopi se razlikujejo. A hkrati imajo skupno tisto, kar je verjetno najpomembnejše – resnično vidijo in čutijo otroke in mladostnike. Zanje je učiteljski poklic poslanstvo, ki spreminja življenja mladih in s tem svet.
Učiteljice, vključene v izbor za učiteljico leta 2026, sodelujejo v iniciativi Učitelj sem! Učiteljica sem!, ki je nastala pod okriljem nacionalne platforme Partnerstva za spremembe in AmCham Slovenija. Iniciativa si že več let prizadeva za širjenje najboljših učiteljskih praks v slovenskih šolah. Pri tem sodeluje tudi naša medijska hiša.
Tokrat na kratko predstavljamo vse tri superfinalistke, v prihodnjih tednih boste v Oni lahko prebrali pogovor z vsako od njih. Glasovanje se bo začelo prihodnji mesec. Tretjino glasov bo prispevala strokovna komisija, tretjino učitelji v iniciativi, tretjino javnost. Učiteljica leta, ki jo bomo razglasili 14. maja 2026, bo zastopala Slovenijo na svetovnem izboru učiteljev Global Teacher Prize, za nagrado bo dobila tudi študijski obisk v tujini.
BARBKA PENKO - Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
Učiteljica je postala po naključju po diplomi na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, a je šolo začutila kot prostor poklicnega in osebnega poslanstva. Dijakom se vsak dan trudi zapleteno snov razložiti preprosto in življenjsko. Ekonomske vsebine, ki so lahko zanje zelo abstraktne, jim razlaga s primerjavami iz vsakdanjega življenja, z resničnimi zgodovinskimi dogodki, zgodbami znanih osebnosti ali skrbno načrtovanimi izmišljenimi situacijami, v katerih dijaki prevzemajo vloge in iščejo rešitve.
Poučuje 34 let in vsa leta pripravlja lastna učna gradiva, saj ustreznih učbenikov za strokovne module sploh ni. Soustvarjala je prenovo izobraževalnih programov s pripravo katalogov znanj in izpitnih katalogov za strokovne predmete. Sodelovala je tudi pri oblikovanju programa ekonomska gimnazija – smer turizem.
Pri svojem delu je zelo inovativna. Tako je zasnovala problemsko učno izkušnjo Escape Town Maribor, v kateri mesto postane učilnica, dijaki pa raziskovalci. Posebej je ponosna na razvoj inovativnih turističnih produktov, ki jih dijaki pod njenim mentorstvom vsako leto predstavijo na nacionalnem tekmovanju velneško-turističnih vsebin Veltek, je tudi mentorica na tekmovanju v podjetniških idejah mladih Popri.
Dobro počutje dijakov razume kot temelj uspešnega poučevanja in učenja. Tako je lani organizirala velneški dan, na katerem so spoznali osnove masaže za sprostitev, avtogeni trening in pomen zdravih prigrizkov. V prihodnje želi na šoli vzpostaviti velneški kotiček kot prostor za kratek umik in umiritev.
Poudarja, da družba ne potrebuje le mladih ljudi z znanjem, ampak ljudi z notranjo trdnostjo, odgovornostjo in sočutnostjo. Če bi postala učiteljica leta, bi govorila zlasti o pomenu kakovostnega javnega šolstva, ker verjame, da je javno šolstvo eden redkih prostorov, kjer imajo vsi otroci možnost razviti svoj potencial.
PREBERITE ŠE -> Klinična psihologinja Maja B. Kranjc: Starši si morajo dovoliti to grozno nepopolnost
MOJCA VOLKAR TROBEVŠEK - Osnovna šola Stranje
Ko je že bila na poti uspešne samostojne kulturnice, je bil klic učiteljstva, ki ga razume kot poslanstvo in doživlja kot privilegij, premočan. Ne ustavlja se »le« pri poučevanju slovenščine, ampak otrokom in mladostnikom odpira svet. Vodi jih na filmske projekcije, skupaj ustvarjajo videe, časopis, prirejajo literarne večere, prireditve, predstave.
Čeprav se poučevanju izza katedra ne izogiba, tudi veliko improvizira. V nemirnih ali apatičnih oddelkih velikokrat delajo po skupinah, v osmem in devetem razredu veliko uporablja metodo učenec poučuje. Ob obravnavi poezije ali pri umetnostnem pisanju si velikokrat izbere poučevanje v učilnici na prostem, v bližnjem gozdu ali na travniku.
Osmošolci in devetošolci na začetku ponedeljkove ure pišejo dnevnik. Lahko pišejo o čemerkoli, pisanja jim ni treba pokazati, a pisati morajo iskreno in popisati najmanj pol strani. V tem času piše dnevnik tudi sama in tako že na začetku tedna opravijo s frustracijami, vadijo pisno izražanje, urijo koncentracijo in pridobivajo veselje do pisanja. Metoda se je izkazala za zelo učinkovito, saj učenci slej ko prej vzljubijo pisanje, urijo pa se tudi v samokontroli in spoznavajo sebe ter se učijo strpnosti.
Poseben način dela ima z učenci z vedenjskimi težavami. V vseh letih poučevanja je razvila njihovo mrežo in organizira srečanja učencev, ki jih poučuje danes, in učencev, ki so kljub težavam uspešno končali šolo. Ob teh druženjih ugotavljajo, da njena »šola« deluje in da se splača potrpeti.
V skupnost je vpeta kot režiserka in scenaristka prireditev, je režiserka dokumentarnih filmov, pisateljica nagrajenih zgodb … Vpeta je v gorniško kulturo, objavlja v Planinskem vestniku in soustvarja mednarodni festival gorniškega filma, piše pa tudi kratke učiteljske zgodbe, ki jih namerava izdati v knjigi.
Je učiteljica z dušo in srcem, ki bi, če bi postala učiteljica leta, širila pozitivno podobo učiteljskega poklica, ki je več kot služba.
PREBERITE ŠE -> Hana Špičko: To je odgovornost in naloga starejših generacij
ŠPELA PIRNAT - I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje
Učiteljica oziroma profesorica viole in komorne igre vedno znova ugotavlja, da dober učitelj ne poučuje samo predmeta, ampak človeka. Otrok in mladostnikov ne uči le tehničnih veščin igranja inštrumenta, ampak jih podpira pri razvijanju samostojnosti, samozaupanja, delovnih navad, notranje stabilnosti in odnosa do sebe.
Poučuje otroke in mlade od 7. do 19. leta, njihove potrebe pa so zelo različne. Mlajši imajo večkrat bolj konkretne motorične izzive. Vesela je, ko ji starši povedo, da po nekaj mesecih dela z njo otrok nima več nobenih težav pri uporabi škarij ali ravnotežju. Pri starejših gre velikokrat bolj za razvijanje delovnih veščin, vztrajnosti, spoprijemajo se s pritiski uspeha, tremo, primerjanjem, pojavijo se vprašanja samopodobe, odnosa do sebe in drugih. Tam so dobri rezultati drugačni, denimo večja suverenost pri igranju, večja samostojnost pri delu, boljša koncentracija, manj strahu pred napakami in več zaupanja vase.
Če pri pouku viole z učenci dela individualno, je komorna igra drug svet. To je priložnost za učenje sodelovanja, odgovornosti, poslušanja in spoštovanja do drugih. Je odnos. S tem mladi ne razvijajo le posluha, ampak tudi občutek za skupnost in zavest, da kakovost celote nastaja iz odgovornega prispevka vsakega posameznika.
Pri delu je zelo inovativna. Uporablja vizualizacije, usmerjanje pozornosti na dih, tehnike umirjanja in osredotočanja ter dnevnike vaje. Je ustanoviteljica društva ArSensei, v katerem povezujejo glasbo, psihologijo in telo. Zaradi sodelovanja s fizioterapevtko je pri pouku postala še bolj pozorna na vidike, ki so pomembni za telesno zdravje, kot sta drža in priprava telesa pred igranjem. Za dijake je že četrto leto zapored izvedla delavnice krepitve psihološke odpornosti.
Če bi postala učiteljica leta, bi priznanje uporabila za nadaljnje širjenje celostnega pogleda na izobraževanje mladih, ki ne razvija le znanja in veščin, ampak tudi človeka.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
