Slovenska znanstvenica s prebojnim odkritjem razvila krompir, odporen proti škodljivcem (VIDEO)
Sistemska biologinja z Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Kristina Gruden je ena izmed pionirk sistemske biologije v Sloveniji in lanskoletna prejemnica Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije, ki je s svojo ekipo razvila eksperimentalni krompir, odporen proti koloradskemu hrošču, enemu najtrdovratnejših škodljivcev v kmetijstvu. Njeno raziskovalno delo združuje temeljno razumevanje celičnih procesov in zelo konkretno vprašanje prihodnosti: kako zagotoviti stabilen pridelek v svetu, kjer vročina, suša in škodljivci postajajo nova normalnost. Toda zgodba o njenem znanstvenem preboju se je začela mnogo prej, v šolskem laboratoriju, ko je bila še deklica.
»V sedmem razredu osnovne šole smo prvič dobili na mizo mikroskop. Pogledala sem skozi in zagledala celico. To je bil zame prelomni trenutek. Dolgo si nisem upala tega povedati na glas. Zdelo se mi je, da si ne moreš kar tako želeti, da bi bil raziskovalec. A od takrat sem se ves čas trudila za to.«
Ta trenutek radovednosti jo je popeljal na raziskovalno pot, ki jo danes umešča med vodilne slovenske znanstvenice na področju biologije rastlin. V svojih raziskavah preučuje, kako se rastline branijo pred boleznimi, škodljivci in podnebnim stresom – izzivi, ki z naraščajočimi podnebnimi spremembami postajajo vse večji problem za kmetijstvo po vsem svetu. V središču njenega raziskovanja je krompir, ena najpomembnejših prehranskih rastlin na svetu. Ta na prvi pogled preprosta rastlina skriva izjemno kompleksnost: ima približno 30.000 genov, ki določajo njene lastnosti, odzive na okolje in sposobnost obrambe.
»Naš cilj je celostno razumeti, kaj se dogaja v krompirju. To je glavno delo moje skupine: kaj se dogaja v celici krompirja, kako se celice povezujejo in kako se branijo. Zanimivo je, da imajo tudi rastline svoj imunski sistem. Nimajo protiteles in specializiranih celic, kot jih imamo ljudje, vendar se lahko vsaka celica začne braniti. Med seboj komunicirajo po rastlini in si sporočajo, da se je zgodil napad, zato se tudi oddaljeni deli rastline začnejo pripravljati na obrambo.«
Razumevanje teh procesov je ključno za razvoj rastlin, ki bodo kos izzivom prihodnosti, pravi prof. dr. Grudnova. Koloradski hrošč, eden najtrdovratnejših škodljivcev, vsako leto povzroča veliko gospodarsko škodo. Njena raziskovalna skupina je z združevanjem znanja o genetiki krompirja in bioloških lastnostih drugih organizmov razvila eksperimentalni model krompirja, ki je proti temu škodljivcu odporen. Takšni znanstveni dosežki niso pomembni le za laboratorije, temveč tudi za prihodnost prehranske varnosti. Zmanjšujejo potrebo po pesticidih, pomagajo stabilizirati pridelke in odpirajo nove poti trajnostnemu kmetijstvu. Zaradi takšnih raziskovalnih prebojev je delo prof. dr. Grudnove prepoznano tudi v širši znanstveni skupnosti ter nagrajeno z najvišjimi slovenskimi priznanji za znanost.
Za Kristino Gruden pa znanost ni le raziskovanje genov, molekul in celic. Še vedno je žene radovednost, želja razumeti svet na globlji ravni. In prav ta radovednost, ki se je začela ob osnovnošolskem pogledu skozi mikroskop, danes vodi raziskave, ki pomembno vplivajo na prihodnost pridelave hrane. »Želela sem videti svet, ki ga drugi ne vidijo, in nekako prispevati svoj del pri razvoju sveta na bolje,« nam je zaupala v intervjuju, kjer nam je tudi razkrila zakonodajne ovire, ki trenutno še stojijo na poti njenega superkrompirja, zaradi česar ga žal še ne bo mogoče saditi v Sloveniji.
Prof. dr. Maja Ravnikar, nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, o prof. dr. Kristini Gruden:
»Prof. dr. Kristina Gruden je s svojim velikim znanjem in predanostjo znanosti in njeni uporabi pionirsko razvila področje sistemske biologije v Sloveniji. Novi pristopi k povečani odpornosti kmetijsko pomembnih rastlin, pa tudi k izboljšani proizvodnji bioloških zdravil so zaživeli v praksi. S svojim izjemnim znanjem in energijo navdušuje ne le svetovno znanost, saj predava na najuglednejših konferencah in objavlja v najprestižnejših znanstvenih revijah, temveč tudi nove in nove generacije študentov/-k, ki se kalijo v njenih laboratorijih. Marsikateri od njih je zasedel pomembne položaje v tujini in Sloveniji, še posebno v podjetjih Novartis in Lek Sandoz. Je soustanoviteljica uspešnega visokotehnološkega podjetja Biosistemika in avtorica več mednarodnih patentov.«
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
