Še vedno se jih največ odpravi na Hrvaško. Bivajo v najetih apartmajih, neredko pa tudi pri sorodnikih ali prijateljih. Potovanja trajajo približno en teden, največ zasebnih potovanj poteka v tujino, predvsem v sosednje države.
Promet na mejnih prehodih se julija in avgusta opazno zgosti.
Tudi mobilni podatki kažejo izrazito sezonskost: poleti močno naraste gostovanje slovenskih uporabnic in uporabnikov v tujih mobilnih omrežjih, največkrat ravno na Hrvaškem.
Povprečni dnevni izdatki na dopustu znašajo okoli 70 evrov, največ denarja pa gre za nastanitev, prevoz in prehrano.
Poleti se v Slovenijo zgrinjajo tudi turisti iz tujine, predvsem iz Nemčije, Avstrije, Italije in drugih držav Evropske unije. Vrhunec turistične sezone ostajata julij in avgust, ko ima Slovenija največ prihodov tujih gostov.
Poletje tako ni le čas oddiha, ampak tudi kazalnik stalnih navad, ki se z leti ne spreminjajo drastično: Slovenke in Slovenci ostajamo zvesti Hrvaški, tujci pa slovenskemu zelenemu turizmu.
Turistična potovanja, graf
Irena Cerar je sedem tednov preživela v izbranih naravnih kotičkih po Sloveniji – od planin do kočevskih gozdov, od ravnic do obale.
Odtis teh dni je zbrala v knjigi Svetišča narave, ki ni ne potopis, ne dnevnik, ne priročnik. Je poglobljeno, večplastno raziskovanje odnosa do narave, telesa, tišine in samote.
Pogovor, ki sledi, je povabilo, da poletje preživimo drugače; počasneje, z več pozornosti. Ni nujno, da gremo daleč. Morda nas resnične izkušnje čakajo prav tam, kjer ...
