Ona 365 je postala pisateljica in novinarka Bronja Žakelj (FOTO)
Spoštovane bralke, cenjeni bralci, nocoj obeležujemo že 16. izbor Ona 365. S slovesno podelitvijo nagrade Ona 365 v Veliki dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani smo se znova poklonili izjemnim dosežkom slovenskih žensk, ki so nam s svojim delom lahko velik vzor.
Naša strokovna žirija je tudi letos izbrala deseterico takšnih, ki so v preteklem letu pomembno zaznamovale slovensko družbo, za Ono 365 pa razglasila novinarko in pisateljico Bronjo Žakelj, avtorico knjižne uspešnice Belo se pere na devetdeset, ki je lani zaživela še v filmski različici in postala pri nas najbolj gledan film leta.
Zmagovalko je razglasila odgovorna urednica revije Onaplus Sabina Obolnar, ki je ob tem poudarila: »Danes slavimo človeka, njegovo znanje in vedenje, njegovo dostojanstvo in njegov odnos do sočloveka. Vem, da je deseterica Oninih žensk prava, ker nam, ob svojem temeljnem, strokovnem delu sporoča: bodite ljudje, prisluhnite sočloveku, prisluhnite sebi. Prepričujejo nas, da se vse spreminja in da je tako tudi prav, a osnovni moralni postulati se ne, in niso mrtvi. Pod soncem je še vedno dovolj prostora za prav. Zato je naša nova Ona 365 Bronja Žakelj. S svojim delom nas osvobaja, povezuje v skupnost in nam dokazuje, da ima človek neizmerno moč in energijo za življenje. In tukaj smo zato, da sobivamo v spoštljivosti, ker brez tega družba ne obstaja, brez tega lahko postane praznina prevelika.«
Bronja Žakelj se je Slovenk in Slovencev najprej dotaknila s knjižno uspešnico Belo se pere na devetdeset, lani se je zgodba njenega življenja še ekranizirala in postala pri nas najbolj gledan film leta. Iskreno je spregovorila o bolezni in izgubah in nas tako izzvala, v besedi in sliki, da se zazremo vase. Nas je osvobodila? Bronja pravi, da bi bilo reči to pretenciozno, a če molčimo, če skrivamo svoje stiske in razpoke, se zlahka zgodi, da začnemo verjeti, da smo v svoji izkušnji sami. A nismo, saj si v resnici delimo več, kot si mislimo. Režiser filma Marko Naberšnik je dejal: »Njen pogum pri spopadanju z neprizanesljivo usodo je spremenil tudi mene. Kljub težki in zahtevni življenjski poti je ohranila neizmeren smisel za humor. To dela njen roman svetel in poln upanja, enako izkušnjo pa doživiš tudi, ko si v njeni družbi.«
Nagrada z močnim sporočilom
Nova Ona 365 Bronja Žakelj je prejela broško Star pokrovitelja FreyWille iz kolekcije Hommage à Gustav Klimt. Dragoceni kos nakita je navdihnil portret Adele Bloch Bauer, izdelan pa je bil v ateljeju FreyWille s starodavno tehniko žganja emajla, ki je zaščitni znak te cenjene dunajske znamke nakita. Barve nanašajo ročno, plast za plastjo, in žgejo večkrat, z vsakim žganjem se emajl spreminja, poglablja in pridobi svoj značilen sijaj.
FreyWille Star broška Portret Adele Bloch Bauer predstavlja nosljivo umetnost, ki temelji na kulturni globini in čustveni kontinuiteti, kar odraža vrednote izbora Ona 365, ki je posvečen ženskam, katerih vpliv je prepoznan po vsebini, integriteti in resničnem prispevku.
Zmagovalko je tudi letos izbrala strokovna žirija, v sestavi odgovorne urednice revije Onaplus Sabine Obolnar, urednika Sobotne priloge Dela Alija Žerdina, filozofinje in publicistke Valentine Smej Novak ter aktivni državljan Žiga Vavpotič, ki je o letošnjih nominirankah dejala: »Nominiranke za Ono 365 ne govorijo o popolnosti, temveč o drži. O ljudeh, ki v različnih okoliščinah znajo stati pokončno, misliti širše in delovati odgovorno. Slovenija je velika država prav zaradi takšnih ljudi. Zaradi žensk, ki ne iščejo pozornosti, ampak smisel. Ki ne čakajo na dovoljenje, ampak naredijo. To so One 365.«
Poleg Bronje Žakelj so bile letošnje nominiranke za Ono 365 tudi:
Prof. dr. Kristina Gruden – sistemska biologinja z Nacionalnega inštituta za biologijo
Prof. dr. Kristina Gruden je ena izmed pionirk sistemske biologije v Sloveniji. Že kot deklico jo je gnala radovednost; želela je videti svet, ki ga drugi ne vidijo. Danes preučuje, kako se rastline branijo pred boleznimi, škodljivci in podnebnim stresom. Ukvarja se predvsem s krompirjem, rastlino s približno 30.000 geni, ki je zaradi podnebnih sprememb vse bolj ranljiva. S svojo ekipo je razvila takšnega, ki je odporen proti koloradskemu hrošču, enemu najtrdovratnejših škodljivcev v kmetijstvu. Njeno delo združuje temeljno razumevanje celičnih procesov in zelo konkretno vprašanje: kako zagotoviti stabilen pridelek v svetu, kjer vročina, suša in škodljivci postajajo nova normalnost.
Ajda Smrekar – igralka
Ajda Smrekar se ne skriva za svojimi liki. Lani je za vloge v predstavah Razpoka, Luč ugasne in Vila blok Evropa prejela Severjevo nagrado, a iz njenega govora je jasno, da jo bolj kot priznanja zanima, kaj zgodbe odpirajo: resnico, razpad odnosov, razpoke v družbi. O svojem delu govori zelo prizemljeno. Predstava ni samo navdih, ampak priprava, skrb za ravnovesje in jasen sistem, ki ti omogoča, da vsak večer znova stopiš na oder. Tudi kadar ni vse idealno. Lani je javno podprla kampanjo proti femicidu. Nasilje nad ženskami vidi kot problem, ki ga družba predolgo potiska v zasebnost. Rada dela. Intenzivno. Premor potrebuje zato, da lahko nadaljuje. Njena pozicija je jasna: umetnost mora misliti svet, ne pa se pred njim skrivati.
Ajda Zavrtanik Drglin – magistrica matematike in programerka aplikacij v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
Ajda Zavratnik Drglin v Nuku skrbi za razvoj in uvajanje umetne inteligence v knjižnične delovne procese. V zadnjem času je veliko pozornosti pritegnila s projektom Od rokopisa do besede, s katerim je s pomočjo orodij umetne inteligence ter prostovoljk in prostovoljcev sistematično pregledala rokopise pesnika Srečka Kosovela. Njene sodelavke in sodelavci pravijo, da je Ajdina moč v povezovanju poglobljenega razumevanja tehnologije z izrazitim humanističnim pogledom na ljudi, pravičnost in družbeno odgovornost. Vpeljavo novih tehnologij vedno presoja skozi prizmo orodja, ki mora služiti ljudem in skupnemu dobremu.
Marjeta Grošelj – oblikovalka torbic
Marjeta Grošelj je sinonim za kakovost, estetiko in brezčasno eleganco. Letos praznuje šestdeset let delovanja, šestdeset let navdiha, ustvarjalnosti in unikatnih modnih zgodb. V današnjem svetu hiper potrošnje, ekspanzije ponaredkov, trenutnega zadovoljstva in posledično izgube unikatnosti, kar vendarle vsak človek je, je vztrajanje v izbornosti, kvaliteti in individualnosti, izjemno dragoceno in pomembno. Njene torbice potujejo iz roda v rod, so več kot samo naša spremljevalke, so popotnice, skozi čas in držo človeka. Naj edinstvenost živi, ali kot pravi sama: »Prav vsak je lahko nekomu nekoč v navdih. Ključno je, da je avtentičen in iskren, najprej do sebe in nato do drugih. Da bolj posluša, kot govori, in da manj prejema, kot daje.
Tjaša Bertoncelj – strokovna vodja TOM telefona
Tjaša Bertoncel je za ljudi in z ljudmi je začela delati kot mentorica v programu PUM v Radovljici, kjer izvajajo projektno učenje za mlajše odrasle; nadaljevala kot strokovna vodja dnevnega centra za otroke in mladostnike Žarek na Jesenicah, si nekaj zelo zelo dragocenih, a zahtevnih izkušenj na področju varstva otrok in družine nabrala na centru za socialno delo ter nato prišla na Zvezo prijateljev mladine Slovenije, kjer je strokovna vodja socialnovarstvenega programa Nacionalne mreže TOM, telefona za otroke in mladostnike. Izjemno pomembna in dragocena ustanova za naše otroke je lani proslavila 35. let neutrudnega delovanja, predsednica republike, dr. Nataša Pirc Musar, pa ji je podelila državno odlikovanje, medaljo za zasluge.
Nataša Privošnik – defektologinja, prostovoljka in borka
Nataša Privošnik je s svojo pretresljivo osebno zgodbo lani zmagala na našem literarnem natečaju Onina zgodba 2025, je dokaz, da je človeška moč neusahljiva. Profesorica defektologije za motnje vedenja in osebnosti je zaradi prirojene genske napake doslej prestala 19 zahtevnih operacij, po možganski operaciji pa je bila prisiljena v invalidsko upokojitev, a je nove izzive našla v gorah. Danes je strastna planinka in paraplezalka, članica državne paraplezalne ekipe, predvsem pa velik Človek. Prigovarja nam, da je največji izziv sodobnega človeka biti zares prisoten in pristen. Poslušati – brez potrebe po hitrih odgovorih. Zdržati ob drugem, ne da bi ga popravljali. Živimo hitro, površno, z veliko informacijami in malo osebnega stika. A Nataša ve, da je prav osebni stik tisti, ki zdravi. In tako tudi živi.
Katarina Goričan – Profesorica likovne umetnosti na III. gimnaziji Maribor
Katarina Goričan je bila naša nominiranka že pred desetimi leti, zdaj pa je ponovno stopila v ospredje. Zagovarja korenito spremembo šolskega sistema, kajti sedanji, ki je še iz časa Marije Terezije, naše otroke hromi. Vojaška struktura, ki se izraža v togosti, faktografiji, imperativu in uniformnosti, zahteva, da otroci razmišljajo in delajo na enak ali podoben način. Kar je problematično in zaviralno. Kaj pa individualnost in ustvarjalnost, prodor in inovativnost? Otroci niso številke. In mi tudi ne. Nujno potrebujemo spremembe. Katarina jih že dela. Dijakinje in dijake uči tudi življenjskih vrednot, kot so spoštovanje, razumevanje in skrb za soljudi. Prav zato jo cenijo, saj jim je jasno, da ji je mar za njihovo, in našo skupno, prihodnost.
Dr. Mateja Gabrijel Blatnik in prof. dr. Helena H. Chowdhury – izjemni znanstvenici in neutrudni ter prodorni raziskovalki.
Pomembno vprašanje je, od kod jemljeta moč za vse svoje natančno in premišljeno delo. Kje, v današnji strukturni razpršenosti, veličino za dostopnost in prijaznost do vseh nas? A tukaj sta zaradi svojega dela in pomembnega medicinskega preboja, saj jima je v skupini izjemnih strokovnjakov uspelo razviti novo obliko zdravljenja raka prostate – imunoterapijo v obliki personaliziranega zdravljenja, s čimer sta nas postavili ob bok svetovnemu medicinskemu vrhu. Za izjemno delo sta prejeli Puhovo nagrado. Doc. dr. Simon Hawlina, kirurg iz UKC Ljubljana, tudi del njunega tima, pove pomembno misel: »Skupaj sta pravi tandem. Kipita od pozitivne energije, iskreno se veselita uspehov drugih in nikoli ne tekmujeta – samo podpirata. Veliki prijateljici z velikim srcem. Lahko čisto preprosto rečem, da ju imam rad in da bi bila moja pot brez njiju precej drugačna.«
Zmagovalka in nominiranke so z nami poklepetale na nocojšnjem slavnostnem večeru v Veliki dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani, ki sta ga z navdihujočima govoroma uvodno otvorili direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša in častna gostja predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, mag. Urška Klakočar Zupančič.
Luša je na odru med drugim dejala: »Pisateljica Toni Morrison je zapisala: »Če obstaja knjiga, ki jo želiš prebrati, pa še ni napisana, potem jo moraš napisati sam.« Morda je podobno tudi z družbo, kakršno si želimo. Če želimo več poguma, ga moramo pokazati. Če želimo več spoštovanja, ga moramo živeti. Če želimo več iskrenosti, jo moramo začeti pri sebi. Večer Ona 365 je poklon ženskam, ki so to storile. Ki niso molčale, ko bi bilo lažje molčati. Ki so izbrale odgovornost namesto udobja. Iskrenost ni vedno glasna. A je trajna. Drage nominiranke, hvala, ker s svojo držo utrjujete zaupanje med nami.«
Predsednica pa je zbranim in nominirankam na srce položila naslednje besede: »Prebiranje dosežkov in življenjskih izkušenj letošnjih nominirank, ki jim seveda iskreno čestitam, je v meni povzročil vihar tistih najglobljih pozitivnih čustev, ki jih morda najbolje opiše preprosta beseda ponos. Kar nekaj časa sem razmišljala, kako bi vsem tem izjemnim ženskam, ki vsaka na svojem področju premikajo meje, ki si jih tako pogosto brez potrebe rišemo v lastnih glavah in nam kažejo luč na koncu tunela, opisala z eno samo, preprosto mislijo. Znanje, srčnost, empatija in samouresničevanje v dobro celotne skupnosti, so po mojem mnenju tiste njihove najbolj žlahtne skupne značilnosti. Kristina, obe Ajdi, Bronja, Marjeta, Tjaša, Nataša, Katarina, Mateja in Helena, ste naš navdih in zgled.«
Prireditev sta mojstrsko povezovala očarljiva in tenkočutna televizijska voditeljica Bernarda Žarn ter zdravnik, humanist, scenarist in dramatik doc. dr. Marko Pokorn, ki sta z nominirankami na odru spregovorila o pomembnih poslanstvih, ki jih opravljajo.
Za glasbeno popestritev večera pa so poskrbeli mlada vokalista Jolietee Anžlovar in Karlo Klarić ter vokalni trio Ladybugz. Letošnji izbor Ona 365, ki vsako leto marca javnosti predstavi izbrane ženske, ki so s svojim delovanjem ali izraženimi stališči zaznamovale zadnje leto, je bil izveden že šestnajstič. Slavnostno prireditev je organizirala medijska hiša Delo, režiral pa Matej Filipčič.
Podporniki projekta Ona 365
Zahvaljujemo se podpornikom projekta, in sicer generalnemu pokrovitelju AC ARVI, pokroviteljem FreyWille, Lidl Slovenija, Medex in Telekom Slovenije ter partnerjem Stada, Apinature, Abena Helpi, Lisca, Dr. Gorkič, LL Grosist in Erborian.
O izboru Ona 365
Izbor Ona 365 že od leta 2011 slavi ženske z najrazličnejših področij družbe. Prva Ona 365 je leta 2011 postala filozofinja in sociologinja prof. dr. Renata Salecl, leta 2012 pa smo nagrado podelili zdravnici, zaslužni za vzpostavitev in vodenje programa SVIT Jožici Maučec Zakotnik, ki je leta 2020, ob jubileju našega izbora prejela tudi naziv Ona desetletja.
Leta 2013 je na izboru Ona 365 slavila nekdanja alpska smučarka Tina Maze, leta 2014 smo se poklonili prevajalki in publicistki Jolki Milič, leta 2015 pa je nagrada šla v roke zdravnici in humanitarki Ninni Kozorog.
Leta 2016 je na izboru Ona 365 zmagala predsednica društva SOS telefon Maja Plaz, leta 2017 kuharska mojstrica Ana Roš, leta 2018 pisateljica Desa Muck, leta 2019 pa odvetnica in predavateljica doc. dr. Sara Ahlin Doljak.
Po koronskem letu smo v 2021 laskavi naziv Ona 365 podelili vsem medicinskim sestram Slovenije, leta 2022 je nagrada šla v roke novinarke in voditeljice Erike Žnidaršič, leta 2023 pa smo za Ono 365 oklicali zdravnico in gorko reševalko Evo Pogačar.
Predlani je žirija v zgodovinskem preobratu v duhu sestrstva in medsebojne podpore žensk za zmagovalke razglasila vse nominiranke leta 2024, tako da so Ona 365 postale: Beti Hohler, Alenka Marinič, Jana Zupančič, Lidija Jerkič, Manca Ahlin, Miljana Cunta, Mirjana Duler, Nika Prevc, Rada Zergol in Tina Bizjak.
Lani pa smo za Ono 365 razglasili dr. Špelo Miroševič, doktorico znanosti, psihoterapevtko in biopsihologinjo, raziskovalko na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ustanoviteljico in predsednico fundacije CTNNB1, ki je svoje življenjsko poslanstvo namenila iskanju zdravila za sina Urbana z redko genetsko motnjo CTNNB1 in za vse otroke s to boleznijo.
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
