Znane Slovenke ob 8. marcu: Vsak dan je dan, ko se ovijem v plašč neustrašnosti
Marec je mesec, ko se začne vse prebujati, narava in tudi ženska energija. Po zimskem zatišju se začnemo še bolj zavedati, česa smo sposobne, kakšne izjemne spremembe smo zmožne ustvariti in da res, če le želimo, lahko premikamo meje.
Prvi tak dan v marcu, ki slavi ženske, je vsako leto dan dogodka ob izboru Ona 365. Dogodek in predvsem vse nominiranke vlijejo vsakomur novo energijo ter zagon, da lahko zgolj znotraj svoje skupnosti ženska bistveno spremeni stvari na bolje.
Seveda pa je v marcu še posebno pomemben dan 8. marec, mednarodni praznik žensk. Ključna dejstva in pa tudi marsikatero zanimivost o tem, za ženske ključnem dnevu, si lahko preberete na tej povezavi, kjer vas čaka tudi kviz.
In kaj praznik žensk pomeni posameznicam, ki s svojim delom vplivajo na določeno skupino javnosti?
Blažka Müller - profesorica, literarna prevajalka in voditeljica
8. marec, velik dan, je vsak dan, ko opravim vse naloge, vse dolžnosti, ki jih ženski nalaga življenje (in se ob tem velikokrat celo zabavam). Materinske, hčerinske, gospodinjske in poklicne. Ko pometem dvorišče, ko pometem pred pragom, ko pometem vse hudo proč. Ko sežem sem in sežem tja. Včasih celo onkraj mavrice, nad oblake in prek nepokošenih travnikov. Ko je tako vse postorjeno in je zloščena srebrnina, tudi ta v moji glavi, in je čisto srce, ugasnem nočno lučko. Rečem si: zmogla sem.
Naslednji dan znova 8. marec, rečem si: zmogla bom. Tedaj se ovijem v plašč neustrašnosti, si nanj pripnem nagelj neodvisnosti, nihče mi nič ne more, jaz pa lahko veliko, in grem po poti, ki smo jo uhodile, sestre, ki jo bomo utrdile, neustrašne in neodvisne. 8. marec. Vsak dan. Grem po svoji poti.
Nataša Luša – direktorica medijske hiše Delo
Moje dojemanje osmega marca je obarvano s prijetnimi otroškimi spomini, ko je bil ta dan res namenjen pozornosti ženskam, predvsem našim mamam. Že kot deklici se mi je zdelo prav, da se vsaj na en dan v letu da priznanje ženskam, za vse tisto, kar naredijo za dom poleg službe, saj je bila večina gospodinjstva in skrbi za otroke prav na ženskah.
Ko sem odraščala, sem videla, kako kompleksno je »žensko vprašanje«, vsaka plast, ki sem jo odstrla, me je bolj prepričala, da smo daleč od enakopravnosti. Kjer sem lahko, sem opozarjala na to, predvsem pa sem sama storila vse, da ne bi postala ženska, ki povsem ustreza pričakovanjem (moškega) okolja.
8. marec imam še zmeraj rada, malo zaradi spomina na očeta, ki mi je osemletni deklici podaril za ta dan knjigo in me spomnil na žensko, ki bo iz mene nastala in malo za to, ker mislim, da je prav, da se spomnimo na velikokrat pozabljeno polovico človeštva. Ampak največ lahko zase naredimo same ženske. S tem, da smo bolj prijazne do druga druge, da ne širimo grdih komentarjev, da spoštujemo druga drugo. Podprimo se in sodelujmo.
Bernarda Škrabar Damnjanović, certificirana mednarodna preiskovalka in lastnica detektivske agencije
8. marec, mednarodni dan žensk, je več kot zgolj simboličen opomnik na pravice žensk in enakost spolov. Predstavlja zgodovinsko borbo, ki še vedno traja – boj za enake možnosti, zaščito pred nasiljem, pravično obravnavo in dostop do enakih priložnosti na vseh področjih življenja.
Kot detektivka in mednarodna preiskovalka, pri čemur sem v tem pretežno moškem, globalnem poslu že skoraj 20 let, vsak dan vidim, kako pomembna je vloga žensk v varnostnem sektorju, tako v operativnem kot tudi v raziskovalnem delu. Ob dnevu žena se priklanjam vsem ženskam, ki so skozi zgodovino premikale meje in utirale pot prihodnjim generacijam.
Posebej se spominjam Kate Warne, prve ženske detektivke v Združenih državah Amerike, ki je v 19. stoletju s svojo iznajdljivostjo in pogumom dokazala, da je preiskovalni poklic lahko tudi ženska domena. Njena dediščina nas opominja, da je vsaka prelomnica, ki jo dosežemo danes, rezultat odločnosti tistih, ki so si upale stopiti na neznano pot pred nami. In ravno zato je 8. marec opomnik, da naše delo še ni končano – je spodbuda, da z vztrajnostjo in strokovnostjo gradimo prihodnost, kjer so priložnosti enake za vse.
Valentina Smej Novak, filozofinja in urednica založbe Vida
Prvi žarki pomladi po izčrpavajoči zimi. Primule. Pomečkan nagelj na pločniku. Elektronski poštni predal, poln posebnih ponudb “za dame”. Najstnik, ki z žepnino kupuje tulipane za mamo in babico. Bombonjera z višnjami. Vse to so nekdanje podobe osmega marca. Toda nekoč, dve življenji nazaj, pa so pogumne ženske izborile nekaj, kar danes jemljemo za samoumevno. Zato se zavedajmo, da je vsak dan dan enakopravnosti, vsak dan naj bo za vse nas poln enakih možnosti.
Manca G. Renko, zgodovinarka in urednica založbe No!Press
Vsak dan je priložnost za to, da ženske zahtevamo pripoznanje za svoje delo, ustrezno plačilo, pravično družbeno obravnavo, pravico do prostega časa, politično reprezentacijo in življenje brez nevarnosti. Osmi marec pa je dan, ki nas na to neposredno opomni in zato tudi priložnost, da razmislimo, česa bi si še želele in nato to vadimo v prihajajočem letu.
Sama sem se med enim in drugim osmim marcem naučila večkrat brez slabe vesti reči ne, v prihodnosti pa bi se rada izurila v tem, da bi manj resno jemala pričakovanja, ki jih ima do mene družba, pač pa bi bolj zvesto uresničevala pričakovanja, ki jih imam sama do sebe in niso povezana s tem, kako me vidijo drugi. Osmi marec je, poleg prvega maja, moj najljubši praznik.
Nika Kovač, antropologinja, aktivistka in vodja Inštituta 8. marec
8. marec je zame vsako leto predvsem opomnik, zakaj fajtam. Je opomnik, da z veliko trme, z idejo o skupnosti in o upanju lahko spreminjaš svet. In svet so spreminjale naše predhodnice: Rosa Parks je s svojim odločnim “ne” na avtobusu pomagala končati segregacijo, Simone de Beauvoir je pomagala zagotoviti pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok v Franciji, ena mojih najboljših prijateljic Sarah Durieux je dve leti vodila eno izmed največjih kampanj v Franciji in poskrbela, da so pravico do splava zapisali v francosko ustavo.
8. marec je opomin, da so zmage tudi v groznih časih - ki so prežeti z negotovostjo, z napadi, z vojnami, z moškimi, ki teptajo naše pravice, z ekstremno bogatimi, ki živijo v neki svoji fantaziji in jo skušajo izživljati na naš račun - še vedno mogoče in da če so v zgodovini zmogle ženske, seveda skupaj s sindikati, nevladnimi organizacijami, bomo zmogle tudi me. 8. marec je zato letos zame še prav posebno pomemben, saj predstavlja ključno motivacijo za to, da v Inštitutu fajtamo dalje.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
