Močno sporočilo izjemne maturantke dijakom, ki so pravkar začeli gimnazijo

Začetek gimnazije je za marsikaterega dijaka precej večji preskok, kot je pričakoval. Novo okolje, novi sošolci in profesorji, zahtevnejša snov, predvsem pa hitro spoznanje, da petice iz osnovne šole niso več samoumevne. Prav zato je lahko pogled nekoga, ki je gimnazijo pravkar uspešno končal, še posebej dragocen.

Zarja Debeljak je letos na Gimnaziji Poljane dosegla vse možne točke na maturi in postala ena od 23 diamantnih maturantov in maturantk v Sloveniji. A v pogovoru za Onaplus ni govorila le o učenju in ocenah. Med drugim je razkrila, kako omejuje uporabo telefona, zakaj je ob začetku gimnazije izbrisala TikTok in kaj bi svetovala dijakom, ki so se te dni prvič usedli v srednješolske klopi.

TikTok je izbrisala ob vstopu v gimnazijo

Razprave o tem, koliko časa mladi preživijo pred zasloni, so postale skoraj neizogiben del pogovorov o njihovem odraščanju. Zarja pa opozarja, da odvisnost od naprav še zdaleč ni težava zgolj mladih. Tudi starejše generacije veliko časa preživijo na internetu in telefonih, zato se ji ne zdi pošteno, da se krivdo vedno znova pripisuje otrokom in mladostnikom.

Sama uporablja Instagram predvsem za komunikacijo, pri brezciljnem pregledovanju vsebin pa se skuša zavestno ustaviti. »Vsi vemo, da je izguba časa,« pravi. TikTok, ki ga je uporabljala še v osnovni šoli, je ob prihodu v gimnazijo izbrisala. Želela je namreč več časa preživeti zunaj in ugotovila, da ji je ta odločitev pri tem dejansko pomagala. Na telefonu ima nastavljeno tudi omejitev skupnega časa uporabe – tri ure na dan.

Njena izkušnja je zanimiva predvsem zato, ker ne govori o popolni odpovedi telefonu. Pametni telefon je za današnje dijake tudi način komunikacije, dostopa do informacij in organiziranja vsakdanjega življenja. Bistvena razlika je lahko v tem, ali ga uporabljamo z določenim namenom ali pa ob njem neopazno izgine ura, ki bi jo lahko namenili prijateljem, športu, branju ali preprosto počitku.

Če petice postanejo trojke, ni konec sveta

Podobno sproščeno Zarja razmišlja tudi o ocenah. Prehod iz osnovne šole v gimnazijo je lahko za odličnjake še posebej neprijeten, saj nekateri prvič doživijo, da vložen trud ne prinese avtomatično najvišje ocene. Dijakom, ki so pravkar začeli srednjo šolo, zato sporoča predvsem: »Prvi letnik še nič ne pomeni.«

Po njenem je na začetku pomembno predvsem, da se dijak privadi na novo okolje, spozna sošolce in si ustvari nova prijateljstva. Tudi če se ocene s petic spustijo na trojke, to še ne pomeni, da je bila izbira gimnazije napačna ali da dijak pozneje ne more biti zelo uspešen.

Prvi meseci srednje šole so namreč obdobje prilagajanja. Nekdo hitro najde svoj način dela, drugi potrebuje več časa, tretji mora prvič razviti učne navade, ki jih v osnovni šoli sploh ni potreboval. Primerjanje s sošolci lahko pritisk le še poveča, saj od zunaj pogosto ni mogoče vedeti, koliko truda nekdo drug v resnici vlaga v svoje rezultate.

In kaj storiti, ko pri določenem predmetu preprosto ne gre? Vprašati. Profesorja, sošolca, starše ali poiskati inštruktorja. Zarja poudarja, da inštrukcije niso namenjene samo tistim, ki popravljajo nezadostne ocene. Ključno sporočilo novim gimnazijcem je preprosto: »Ne sme vas biti strah vprašati za pomoč.«

V celotnem intervjuju na Onaplus.si Zarja Debeljak med drugim govori tudi o tem, kako se je pripravljala na maturo, zakaj se odličnjaki po njenem pogosto manj obremenjujejo z ocenami, kako gleda na uporabo umetne inteligence pri učenju ter kaj starejše generacije pogosto napačno razumejo o mladih. In tudi o tem, kdaj je čas za inštrukcije.