Urška Klakočar Zupančič razkrila močan zapis, ki ga ima na pisalni mizi

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ima na svoji pisalni mizi zapis, ki jo spremlja na politični poti: »They told her she will not withstand the storm. I am the storm, she whispered back« (Rekli so ji, da ne bo zdržala nevihte. Jaz sem nevihta, je zašepetala nazaj).

V intervjuju za Onoplus pove, da je ta stavek postal njen moto. »Marsikdo mi je na začetku rekel, da ne bom zmogla. Jaz pa sem si raje obula še višje pete,« pojasni. Gre za preprost, a močan simbol – odločnost, ki je ne ustavijo ne napadi ne dvomi.

Politika, ki postane osebna

Ko je opozicija proti njej vložila kazensko ovadbo, je občutila, da politika ni več samo prostor soočanja idej, temveč tudi osebnih udarcev. »Kazenska ovadba je vedno uperjena proti človeku, ne instituciji. To je bila točka, ko sem začutila, da igra presega vse meje,« pravi.

Čeprav so se obtožbe izkazale za neutemeljene, izkušnja razkriva, kako hitro lahko politični boj prestopi v osebno sfero.

Orožje, ki ga nasprotniki ne razumejo

Ena od njenih prioritet je bila dvigniti raven razprave v parlamentu. A ko spoštljiv dialog odpove, poseže po humorju. »Dober, inteligenten, ciničen humor. To je način, kako se odzovem na žaljivke,« je zaupala.

Pri nekaterih deluje pomirjevalno, pri drugih sproži še ostrejše napade. A humor zanjo ni le taktika – je tudi način, kako ostati miren in ohraniti dostojanstvo.

PREBERITE ŠE -> Urška Klakočar Zupančič: Ta igra je šla zame predaleč

Integriteta kot načelo

V intervjuju večkrat poudari, da je integriteta ključno vodilo njenega dela. »Parlament mora služiti ljudem, ne pa biti politična igra poslanskih skupin,« odločno pove.

Izpostavi dosežke, kot so jasnejša pravila za ustanavljanje parlamentarnih komisij in omejitev zavlačevanja zakonodaje z referendumskimi pobudami. Po njenem je treba preseči birokratske zlorabe, ki so desetletja hromile delo parlamenta.

Rdeči salonarji kot sporočilo

Njen videz in oblačila so pogosto predmet napadov, a prav rdeče salonarje, ki jih redno nosi, je spremenila v simbol. »Z njimi razjezim najbolj zagrizene šoviniste in seksiste,« pravi v intervjuju.

Salonarji so postali več kot modni kos – so manifest, da ostaja zvesta sebi, četudi to koga moti.

V intervjuju odkrito govori tudi o osebnem življenju – o ločitvi, novem partnerju in izkušnjah s sinovo boleznijo. »Delim zgodbe, ki so lahko komu v pomoč. Pokazati želim, da sem človek, ne le političarka,« pove.

Dodaja pa tudi kritiko družbe: »Žalostno je, da nas bolj zmoti poljub dveh ljudi kot prizori trpljenja v Gazi. Ljubezen bi morala biti nekaj, kar delimo brez zadržkov.«

Celoten intervju, v katerem Urška Klakočar Zupančič spregovori o političnih igrah, evropski neodločnosti in osebnih prelomnicah, si lahko preberete na TEJ POVEZAVI.

Članek je bil pripravljen s pomočjo umetne inteligence. Njegovo vsebino je pregledalo in potrdilo uredništvo.