Miša Molk priporoča
Televizijska voditeljica Miša Molk pravi, da ne razlikuje več med dopustniškim branjem in branjem na sploh. Bereš ali ne bereš. Edino merilo za branje na dopustu je morda debelina knjige, zajetnost, zato je letos pustila doma roman Čistost Jonathana Franzena, da knjige ne bi povsem razdejala in omastila. Včasih si je za poletno branje nabrala predvsem vohunske romane in kriminalke. Njeni izbrani avtorji so bili John le Carré, Ruth Rendell in Jo Nesbø. Če ste ljubitelji teh dveh žanrov, ne boste razočarani, katerokoli njihovo knjigo boste vzeli v roke, pravi. Priporoča pa še …
Odpri galerijo
Foto: Žiga Culiberg
| Margaret Mazzantini: Sijaj Ko prebereš to knjigo, se ponovno zaveš, da je ljubezen univerzalna, da ji je težko ubežati in kako silno samospraševanje se odpre, ko bežiš pred sramoto, ker ljubiš istospolno. Do izvotljenja iščeta Guido in Constantino odgovor, zakaj sta se zaljubila eden v drugega in kako zdaj to peljati. Sijajna knjiga o ljubezni. O vseh vrstah ljubezni in strahu pred njo. Pobegu pred družbo zaradi očitkov in zavrnitve ter pred samim seboj. |  |
 | Ana Schnabl: Razvezani Deset kratkih zgodb. Deset različnih bližnjih odnosov: sama/s sabo, varuška/otrok, mama/sin, Maša/Gregor, sestra/sestra … in še pet odnosov, ki so lahko povsem vsakdanji, lahko pa ravno to vsakdanjost premoti in spodnese naše zrcaljenje v določnem razmerju, naše beganje v njem, ali, kot v odlični spremni besedi zapiše Aljoša Harlamov, »tragika, ki se v teh zgodbah pojavlja, je predvsem tiha tragika vsakodnevnosti.« |
| Orhan Pamuk: Rdečelaska Istanbul sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja nas vrne precej nazaj, tudi med mite in legende, ki pa ju življenje skoraj dobesedno posname. Rdečelaska, ki jo spoznamo šele v tretjem delu, nam da vedeti, kako je v sodobno življenje še vedno vpeta tradicija, kako se svet prelamlja na Vzhod in Zahod. Skozi njeno zgodbo, zanosila je namreč z mladoletnikom in rodila sina, pa Pamuk prepleta mitologijo dveh del, Sofoklesa s Kraljem Ojdipom ter perzijskega pesnika Ferduzija s tragedijo o Rustemu, ki je ubil svojega lastnega sina Suhraba. Prav ta dva motiva ga nagovorita, da spiše svojo zgodbo o tem, kako je, če oče nima sina in če sin nima očeta, čeprav imata drug drugega. |  |
 | Mario Vargas Llosa: Vragolije porednega dekleta O porednem dekletu Lily, ki je neulovljivo predvsem zato, ker se želi otresti revščine in svojega porekla. Perujka, ki se izdaja za Čilenko in neprenehoma spreminja potne liste, osebne izkaznice in izginja. Da bi se imela lepo. Žal se izteče zelo slabo. |
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
