Miki Muster: Končno priznanje, ki mu pripada
Leta 1975 je bil Miki Muster star 50 let in šele tedaj je imel prvo razstavo svojih stripov. Novinar, magister politologije in avtor prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu ter predsednik kulturnega društva Klub devete umetnosti Ciril Gale je bil takrat vse: pobudnik in postavljavec razstave, idejni vodja, avtor prispevkov za množične medije, vratar, receptor, fotograf in še marsikaj, kar je bilo potrebno, da je razstava sploh nastala. Letos praznujemo stoto obletnico rojstva Mikija Mustra, avtorja legendarne stripovske trojice Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Poznavalci in ljubitelji njegovih stripov bi rekli: »Končno priznanje, ki mu pripada!«
Ob številnih prireditvah in poročilih medijev ob jubileju pa ni bilo zaslediti podatka, da je letos minilo tudi 50 let od prve razstave Mustrovih stripovskih izvirnikov v prostorih krajevne skupnosti Ajdovščina v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni so pri nas strip razglašali za produkt gnilega kapitalizma in škodljivo čtivo brez vsake estetske vrednosti. Razumljivo je torej, da so bila, zaradi takega apriorističnega odnosa, zanj tesno zaprta vsa vrata katere koli slovenske galerije.
Vendar nasprotniki niso mogli izničiti velike priljubljenosti stripa. Pojavljali so se novi avtorji, ki so objavljali svoja dela v prvem slovenskem tedniku s stripi – Zvitorepcu, ki ga je mojstrsko urejal Janez Skočir. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je urednik Skočir s tem spodbujal razvoj domačega stripa, ki je vendarle postajal številčnejši in kakovostnejši.
Prva razstava jugoslovanskega stripa
Vzporedno z dogajanjem so se domači avtorji začeli sestajati in združevati ter razpravljati o prihodnosti stripa. Najbolj zagret med zagovorniki devete umetnosti je bil Ciril Gale, ki je že dlje časa pisal scenarije za stripe in novinarske prispevke o stripu, kar ga je pripeljalo do tega, da je na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (današnji FDV) diplomiral na novinarskem oddelku z diplomsko nalogo Zabavna periodika – strip.
Ker je bil trdno prepričan, da je strip zvrst umetnosti, je začel razmišljati, kako po vzoru zahodnih držav organizirati razstavo stripa tudi pri nas. Seveda je v institucijah povsod naletel na gluha ušesa in zaprta vrata, zato se je obrnil na vodstvo ljubljanske krajevne skupnosti Ajdovščina, kjer je bil sicer predsednik Mladinskega aktiva Majde Šilc; tu je končno dobil dovoljenje, da postavi razstavo stripa. Prva je bila na ogled že konec januarja in v začetku februarja 1975 (Prva razstava jugoslovanskega stripa).
Klub devete umetnosti
Razmeroma velik interes ga je opogumil, da je že jeseni istega leta začel pripravljati drugo. Ker je imel Miki Muster rojstni dan 22. novembra in je takrat praznoval abrahama, se je Gale odločil za novo akcijo. Obrnil se je neposredno na legendo slovenskega stripa in veliki umetnik je bil takoj pripravljen sodelovati. Za predstavitev je posodil celotno zbirko stripovskih izvirnikov, ki jih je ustvarjal med letoma 1952 in 1973.
Gale se je lotil priprav in bil za vse tako rekoč sam, občasno mu je priskočila na pomoč le njegova žena Ana Ivana Oselli, ki ga je že ves čas podpirala in bila tudi ena od soustanoviteljic društva Klub devete umetnosti. Ko je dokončal razstavo, je pisal vabila in prispevke za množične medije, vendar odziva ni bilo.
Kljub »zaroti molka« se je zanjo kaj kmalu razvedelo in obiskovalci so si z navdušenjem ogledovali Mustrove risbe, o čemer priča spremna knjiga vtisov. Ker je bil Gale ves čas navzoč, saj je med drugim prevzel vlogo »varnostnika«, je imel priložnost posneti nekaj fotografij, ko si je razstavo prišel ogledat tudi Muster osebno z ženo Jano in prijatelji.
Prelomni dogodki
Množični mediji o tem dogodku niso poročali, izjema je bil ITD (Informativni tednik Dela), ki ga je urejal Marjan Sedmak. Mustrovi stripi na razstavi je bil naslov prispevka o prelomnem dogodku za slovenski strip, objavljenega v tedniku ITD 16. novembra 1975 na strani 11.
Po objavi članka se je obisk zelo povečal, vendar drugih zapisov ni bilo. Čez dve leti je bilo ustanovljeno kulturno društvo Klub devete umetnosti, edino tovrstno društvo v vsej državi in edina tovrstna pravna oseba do razpada Jugoslavije.
Leta 1978 je društvo ustanovilo in začelo podeljevati nagrado andrija za dosežke na področju devete umetnosti (stripa) in med prvimi jo je prejel Miki Muster za svoje življenjsko delo. Naj ob tem omenimo, da je naslednjo nagrado (tokrat mu jo je podelila »uradna oblast«) dočakal šele 22 let pozneje.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
