Mija Kramar: Trajnostni način življenja nam mladim ni radikalna, ampak logična odločitev

Na svetovni dan Zemlje smo se o pogledu mladih na trajnost in trajnostne premike pogovarjali s 25-letno Mijo Kramar, literarno in gledališko ustvarjalko, prostovoljko pri Slovenskem društvu Hospic in članico iniciative Staro za Novo mesto. Mija je predstavnica generacije, ki o trajnosti ne samo govori, temveč tako tudi živi. Kot del ekipe Staro za Novo mesto organizira trajnostne sejme, izmenjevalnice oblačil in delavnice, kjer odpadek postane nova zgodba.

Njeno izhodišče je preprosto: stvari imajo vrednost, samo naučiti se jih moramo videti drugače.

Mija je odraščala v generaciji, ki je materializem v večini začutila v izobilju, na dosegu nakupovalnih središč, ki jih prejšnje generacije niso poznale v tolikšni meri. »Odraščali smo z zavestjo o kupih smeti, ki se kopičijo na našem planetu. Razkol med potrošništvom in njegovimi posledicami je vse bolj kričal po pozornosti, zato se trajnostni način življenja ni zdel več radikalna, ampak logična in razumna odločitev.«

Potrošništvo nas je vzgojilo, zdaj se ga moramo odvaditi

Mija pri skrbi za okolje ne ovinkari: »Težko si je priznati, kako daleč nas je potrošništvo privedlo. Gre za navade, ki so nam zlezle pod kožo in so povezane z našim čustvovanjem, uravnavanjem živčnega sistema. Zato je toliko bolj pomembno, da znamo pogledati širše in analizirati svoje navade in njihove posledice, kar ni enostavno. Potrošništvo je sestavljeno iz premišljenih sistemov, ampak počasi in skupaj lahko priplezamo iz njih, ne glede na generacijo,« je prepričana.

Ko sem jo vprašala o vplivu in vzoru Grete Thunberg, ki je zgolj malce mlajša od Mije, se ta razgovori o tem, kako pomembno je, da predstavniki mladih dvignejo glas iz množice in govorijo toliko časa, dokler jih ne sliši ves svet. »Absolutno moramo okoljsko krizo reševati tudi sistemsko, ampak v tem smislu se zaenkrat težko poistovetim z Greto, ker čutim ta trenutek več moči v mikro spremembah, v vsakodnevnem in postopnem ozaveščanju ljudi. Zdi se mi, da je mogoče spremeniti tudi železne srajce, a zgolj počasi in nenapadalno. Če okoljevarstvo postane radikalno gibanje, bo še manjša verjetnost, da se kaj spremeni,« zaključi Mija.

Ne potrebujemo več stvari, potrebujemo več zavesti

Mlada aktivistka, ki je dejavna tudi pri Slovenskem društvu Hospic, to delo, pa kot pravi, jo nadvse bogati, je prepričana, da je lažje zamenjati oblačila kot miselnost: »Zavedanje o tem, kaj je prav in na kakšen način želimo živeti, nakupovati, nas sicer večkrat zadene, ko pa pride do dejanj, pa se kot po avtomatizmu vrnemo nazaj na ustaljene tire. Hitra moda je na dosegu roke in zato pogosto preveč mamljiva, da bi jo izpustili,« opozarja Kramarjeva in dodaja, da se ljudem v večini trajnost zdi super stvar, ko pa je treba trajnostno iniciativo finančno podpreti, je zgodba povsem drugačna.

Pa smo ob vsem tem sploh lahko trajnostni ali gre zgolj za iluzijo? »Verjamem, da so velike spremembe sestavljene iz mikrorevolucij posameznika,« je prepričana. »Bolje je, da imamo veliko ljudi, ki se trudijo živeti bolj trajnostno, kot peščico, ki živijo trajnost perfektno. Smiselno je, da se o trajnosti izobražujemo, da smo dojemljivi za informacije o onesnaženosti, da se opominjamo, od kod prihajajo izdelki, ki jih kupujemo in kje bodo končali, ko jih ne bomo potrebovali. Pri tem si je dobro zapomniti, da gre za gradnjo dolgoročnih navad, zato ni potrebe po hitrem tempu, temveč je pomembnejše, da jih gradimo premišljeno. Ko se pogovarjamo o korporacijah, veliko naredimo že z zavedanjem, da je vsak evro naš glas.

Mija je najbolj ponosna na lanskoletni Trajnostni sej’m, ki so ga priredili v Novem mestu, in na občutek, da jim je uspelo ustvariti prijetno vzdušje, občutek povezane skupnosti, ki je ne združuje zgolj potrošnja. Že danes bo v prestolnici Dolenjske v družbi osnovnošolcev izdelovala zapestnice iz rabljenega tekstila, 25. aprila sledi POP-UP na Novomeški tržnici na Glavnem trgu, 9. maja pa na Muzejskih vrtovih v Novem mestu skupaj z ustvarjalko Klaro Žagar organizirajo Trajnostni sej’m 2.0 z izmenjevalnico rabljenih oblačil, predstavitvijo različnih slovenskih ustvarjalcev, trajnostnimi delavnicami ter živo glasbo.