Meteorolog AccuWeatherja ekskluzivno razkril, kakšno bo vreme jeseni

Vremenoslovci ste letos imeli težko nalogo pri napovedovanju poletja. Ko smo z vami govorili spomladi, ki je bila letos neobičajno hladna, ste povedali, da lahko glede na to pričakujemo zelo drugačno poletje, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta. Res je nato trajalo kar nekaj časa, da smo doživeli pravo vročino, šele konec junija in v začetku julija, je pa poletje imelo še nekaj presenečenj za nas, in sicer mnogo močnih neviht, ki so proti severu Evrope imele tudi katastrofalne posledice. Ob vsem tem se nam seveda poraja vprašanje, kaj vse še lahko pričakujemo od letošnjega poletja? Bomo v soncu in vročini lahko uživali do konca avgusta ali se bo vreme prej sfižilo?
Hude nevihte, ki jih omenjate, in so trajale cel teden, so povzročile zgodovinske poplave v Švici, severni Avstriji, severozahodni in osrednji Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Razlog zanje je bil, da se je nevihta premikala zelo počasi, to pa zato, ker se je utrgala od vetrovnega stržena in nato vijugala proti vzhodu in jugovzhodu. Do ločitve od vetrovnega stržena je prišlo, ko je nevihta dospela na območje visokega tlaka s središčem v Skandinaviji. Tam je imela nevihta dve izbiri: da se usmeri proti severu in obide visok tlak, ali da gre skozenj. Izbrala je slednjo možnost in to običajno upočasni premikanje neviht ter poveča nevarnost za poplave.
Vročina, ki je v različnih fazah prevladovala od julija, se bo nadaljevala večji del septembra, najvišje temperature se bodo gibale tudi do 32 stopinj Celzija.
Če torej prav razumem, tako hude nevihte in poplave za vremenoslovce niso bile presenečenje? Ste jih v bistvu pričakovali in napovedali?
Da, vremenoslovci so predvidevali, da se bo tak pojav zgodil. Že v nedeljo, 11. julija, preden je začelo deževati, so vedeli, kaj se približuje. Evropski sistem za poznavanje poplavnih razmer (EFAS) je nemudoma izdal napoved vladam potencialno ogroženih držav kot tudi nasvete, kako ukrepati pred prihajajočo nevarnostjo. Žal pa je bila na tej točki odgovornost na strani vsake od teh vlad, da opozori svoje državljane. Nemška vremenska služba (DWD) je denimo izdala dodatna opozorila, ki so obveščala o rdečem alarmu. Kljub temu pa je bilo ogromno ljudi nato presenečenih nad dogajanjem in ujetih v poplave in to je tisto, kar je povečalo grozo in trpljenje. Naj poudarim, tovrstni vremenski fenomeni s počasi premikajočo se nevihto, ki povzroči poplave, niso nič novega ali nenavadnega, večje vprašanje je, zakaj vlade in ljudje opozoril niso vzeli resno.

Pa se lahko zgodi, da bo takšnih vremenskih pojavov v prihodnje vse več, sploh v luči podnebnih sprememb? Ali obstaja verjetnost, da tovrstne počasne nevihte najdejo pot južneje in dospejo vse do Slovenije? Se moramo tudi mi pripraviti na uničujoče poplave?
Podnebne spremembe bodo verjetno igrale določeno vlogo pri naraščanju možnosti za te vremenske dogodke v prihodnosti, vendar bi ob tem rad opozoril, da je problem tudi v tem, da v Evropi večina naseljenih območji leži na tveganih predelih, kjer imajo nevihte toliko večjo priložnost, da povzročijo razdejanje. Govorim seveda o mestih in vaseh, ki so zrasle ob rekah, zlasti tistih, ki jih obkrožajo še hribi in gore. Ko pride do hudih nalivov, je tako neizogibno, da se bodo te reke dvignile in sčasoma prestopile bregove. Če temu dodamo še več stoletji staro arhitekturo, imamo popoln recept za katastrofo. Tudi v primeru Slovenije žal obstaja nevarnost za takšne dogodke. Rešitev vidim v tem, da morate biti čim bolje pripravljeni nanje in ne odlašati z ukrepi, ko se na obzorju prikaže nevarnost. To je izziv, s katerim se mora spopasti večina, če ne celo vse evropske države.
Vsaj trenutno nam ni hudo, vroči dnevi se izmenjujejo z občasnimi poletnimi plohami, ki ravno ob pravem času osvežijo ozračje. Bo tako do konca avgusta ali še dlje? Lahko upamo na toplo jesen ali celo na indijansko poletje?
Jeseni nas bo spremljala dolgotrajna vročina, a tudi nevarnost poplav. Evropska AccuWeather ekipa, ki se ukvarja z vremenskimi napovedmi za daljša časovna obdobja, napoveduje, da se bo vročina, ki je v različnih fazah prevladovala od julija, nadaljevala večji del septembra, nato pa prešla v temperature, ki so običajne za oktober in november. Septembra sicer ne pričakujejo poletne vročine, se bodo pa najvišje temperature vseeno gibale tik pod 30 in nekje do 32 stopinj Celzija, vsaj v prvi polovici meseca.
Druga stvar, ki nas skrbi, je nevarnost poplav, ki se bo najverjetneje razvila v drugi polovici jeseni na območju Alp in okolice. Pričakujemo, da se bodo nevihte v južni Evropi začele sredi oktobra in bile nato stalnica vse do konca jeseni. Če se bodo tu in tam zadržale na severu, utegnete uživati v kratkotrajni razjasnitvi, a večinoma bo v vašem delu Evrope preostanek jeseni deževno. To ni nič neobičajnega, saj je za nevihtne tokove v južni Evropi značilno, da prinesejo veliko padavin na območja južnih Alp in zahodnega Dinarskega gorovja. Prav tako so to počasne nevihte, ki potrebujejo nekaj dni, da se premaknejo naprej.
Nevarnost za uničujoče poplave bi se pri vas lahko razvila, če bi se nevihte vrstile druga za drugo, reke in potoki pa vmes ne bi imeli dovolj časa, da sprejmejo vso zapadlo vodo.
Ali to pomeni, da bi se jeseni v Sloveniji lahko zgodile poplavne razmere, kakršne so prizadele Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo?
Prej bi rekel ne, kot da. Če se spomnite, je v primeru poletnih poplav v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem, v zelo kratkem času zapadla ogromna količina padavin, kar 100-150 mm dežja v šestih-osmih urah, kar je velika redkost. Podobna nevarnost za uničujoče poplave bi se pri vas lahko razvila, če bi se nevihte vrstile druga za drugo, reke in potoki pa vmes ne bi imeli dovolj časa, da sprejmejo vso zapadlo vodo. Jesenska verjetnost poplav, ki sem jo omenil v prejšnjem odgovoru, se tako bolj nanaša na nizko ležeča območja vaše države ob rečnih strugah. Ne želim vas prestrašiti ali vam napovedati depresivne druge polovice jeseni, ne bo tako brezupno. Je pa dejstvo, da se vam obetajo močni nalivi, ki bodo povečali nevarnost za poplave po vsej regiji.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.