Ljudski vremenar Dušan Kaplan že o zimi: Ena napoved še posebej izstopa

Ko vremenske aplikacije gledajo v prihodnje ure in dneve, mag. Dušan Kaplan z Blok odgovore išče precej dlje – v ljudskem izročilu, vremenskih svetnikih in znamenjih, ki so jih opazovali že naši predniki. Menda so letos vroče in suho poletje napovedali že Jožef, Pankrac, Urban in Medard. Zdaj amaterski opazovalec vremena in vremenski kronist že bere znamenja za jesen in celo zimo. Kaj pravijo?

Letošnje poletje v Sloveniji si bomo zapomnili predvsem po dolgotrajni vročini in izraziti suši. Obdobje nadpovprečno visokih temperatur in skromnih padavin se je z nekaj krajšimi prekinitvami začelo že v drugi polovici junija, vročinski valovi so se nadaljevali tudi v avgustu. Ali vas je takšno poletje s prevladujočim sončnim in suhim vremenom in visokimi temperaturami ter občutnimi posledicami v kmetijstvu in energetiki presenetilo ali ste ga slutili že prej?

Vroče poletje so nam letos napovedovali vsi znani vremenski svetniki. Začel je Jožef (19. marec). Takole je povedal: »Jožef lep in jasen, dobre letine glasen.« Tudi moker april je potrdil ljudsko tradicijo: »Če je april deževen, kmet ne bo reven.« Med ledenimi možmi se k poletju obrne Pankrac, ki goduje 12. maja. Takole pravi: »Če Pankraca sonce peče, sladko vince v sode teče.« O poletju pa zadnjo besedo reče Urban (25. maj). Naj spomnim: »Če se Urbanu zahoče, bo poletje suho in vroče.« Letos je bil Urban jasen in vroč, že zelo junijski. Sledil mu je Medard (8. junij): »Če na Medarda dežuje, 40 dni naletuje.« Tako so dejali pomladni vremenarji. Kar dobro so povedali. Tudi na Blokah je bilo letos več dni prek 30 stopinj Celzija.

Kaj po ljudskem vremenskem izročilu napovedujejo dnevi in svetniki, ki zrejo že v hladnejše obdobje leta? Nas čaka kaj, za kar bi že zdaj veljalo reči bog pomagaj?

Drugi dan malega srpana, torej julija, je bilo vroče. Zanj velja: »Ako je drugega dne malega srpana lepo, še 40 dni bo tako.« Poletje je bilo, kakršno je bilo. Potem se je oglasil Aleš, ki goduje 17. julija. Njegova napoved že seže v zimo. Takole pravi: »Če je Aleš soparen, suh, za zimo pripravi topel kožuh.« Takoj za njim je Marjeta (20. julij) z napovedjo: »Pusta in vlažna Marjeta grom in strelo obeta.« No! Letošnji Aleš je bil vroč in suh. Marjeta prav tako, zato si obetamo prijetno jesen in zgodnjo zimo. Kaj pa kaže porcijunkula 2. avgusta? Takole nas posvari: »Če je o porcijunkuli vročina, huda bo prihodnja zima.« Saj se še spomnite, kako vroče je bilo ta dan, kajne?! Na Blokah se je živo srebro povzpelo močno čez 30 stopinj Celzija.

PREBERITE ŠE -> Polona Juh: Šla bi, daleč bi šla

Če bi morali letošnje poletje opisati z enim starim vremenskim pregovorom, kateri bi bil? Ali pa bi morda morali zaradi razmer skovati novega?

Kaj reči o letošnjem poletju?! Kljub veliki vročini bi vseeno podal znan pregovor: »Več je vredno eno poletje kot sto zim.« Pa čeprav je bilo prevroče ...

Da vreme ni več to, kar je bilo, je naša realnost. Podnebje se je v zadnjih desetletjih močno spremenilo. Ali so podnebne spremembe, ki nam prinašajo nepredvidljivo vreme in izrazite ekstreme ter s tem gospodarska tveganja in pomanjkanje naravnih virov, dokončno povozile veljavo ljudskih vremenskih znamenj ali nas zgolj učijo, da moramo naravo opazovati drugače?

Nenavadnejše vremenske pojave spremljamo že nekaj časa: dolgim deževnim obdobjem sledi dolgotrajno suho vreme, izredno hladne valove znova zamenja vročina in tako naprej. Letos smo občutili tri vztrajno dolga vročinska obdobja. Še četrti vročinski val? Močno upam, da ne.

Iz zgodovine vemo za dolgotrajne suše in z njimi povezano lakoto, prav tako zgodovinski zapisi pričajo o obdobjih izredno mrzlih in sneženih zim ... Zato si ne bi upal napovedovati, da smo tik pred kakšnim prelomnim vremenskim ali podnebnim obdobjem. Prepričan pa sem, da ljudje s svojim ravnanjem in številnimi posegi v naravo močno vplivamo na okolje. Zaradi izkoriščanja naravnih bogastev, velike porabe energije in vsega, kar zahteva sodobni način življenja, se upravičeno sprašujem o prihodnosti Zemlje in človeštva. Vsak korak k večji zmernosti in odgovornosti je zato pomemben, če želimo to »lepotico vesolja«, Zemljo, ohraniti za prihodnje rodove.

PREBERITE ŠE -> Ne pospravite pisanih poletnih oblačil: To bo eden največjih modnih trendov jeseni 2026 (FOTO)

S 1. septembrom se je začela meteorološka jesen. Kako vremensko pestra bo? Zaradi dolgoročnega segrevanja ozračja najbrž nadpovprečno topla.

September, prvi jesenski mesec, bo še precej poleten – lep in kar topel. Dnevi so sicer že občut­no krajši kot sredi poletja, a to šolarjev, ki so znova sedli v šolske klopi, najbrž ne moti preveč. Novo šolsko leto se bo začelo v prijetnem, skoraj poletnem vzdušju. In tako je kar prav. Nekaj »resnejše« osvežitve s plohami in nevihtami si lahko obetamo šele okoli zadnjega krajca, okoli 4. septembra, pa še to le za kakšen dan ali dva. Nato naj bi se vrnilo lepo in prijetno poznopoletno vreme. Suho, toplo in rahlo vetrovno bi utegnilo ostati vse do sredine oktobra, ko naj bi nam mlaj vendarle prinesel več dežja in hladnejše dni. Praznik vseh svetih bo tokrat hladen in deževen. O pozni jeseni in zimi pa prihodnjič.