Lahko branje: kako književnost približati ljudem, ki izvirnega besedila ne zmorejo prebrati

Bralna pismenost v Sloveniji upada, a ne le med mladimi, temveč tudi med odraslimi. Že pred desetimi leti je mednarodna raziskava PIAAC pokazala, da vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije ne bere prav dobro in zato slabše razume besedila, s katerimi se srečuje v življenju ali pri delu, vsak drugi pa v enem letu ne prebere niti ene knjige.

Obstaja veliko razlogov, zakaj je vredno brati. Branje izboljšuje koncentracijo, spodbuja domišljijo, zmanjšuje stres, obogati besedni zaklad. Knjige nam pomagajo razumeti druge, se vživljati v like in s tem gojiti sočutje ter empatijo. Pa vendar je zanimanja za branje v digitalnih časih vse manj. Tudi zato, ker so za nekatere ljudi knjige preveč kompleksne in jih je težje razumeti. Zaradi tega so pri založbi Goga izdali zbirko, kjer bodo na voljo knjige v lahkem branju. Cilj je namreč, da bi bilo branje dostopno za čim več ljudi.

Kaj je lahko branje?

Lahko branje je namenjeno ljudem, ki zaradi intelektualnih in drugih kognitivnih oviranosti (recimo ljudje, ki doživljajo disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnje avtističnega spektra, demenco …) potrebujejo lahko berljive informacije in publikacije. Namenjeno je tudi tistim, ki imajo slabše razvito veščino branja ali slabo poznajo jezik, saj so zanje knjige v lahkem branju odlično orodje za vadbo.

Toda knjige v lahkem branju niso zgolj skrajšane različice izvirnika, temveč so besedila skrbno prirejena. Z določenim oblikovanjem, tipografijo, ilustracijami in načinom preoblikovanja besedila sledijo ključnim smernicam, ki bralke in bralce spodbudijo k branju in jim pomagajo, da lažje vstopijo v literarno delo.

PREBERITE ŠE -> Priporočamo: deset knjig, ki vam bodo polepšale dopust

Založba Goga je letos izdala prvo knjigo v novi zbirki Jasna, ki bo ponujala leposlovje v lahkem branju. Gre za priredbo Cvetja v jeseni Ivana Tavčarja, ki je nastala v sodelovanju z Zavodom Risa in bralci svetovalci – to so ljudje, ki potrebujejo lahko branje. Besedilo berejo, poslušajo, ogledajo si ilustracije in podajo mnenje.

Dostopna knjiga ni le razumljiva, temveč tudi kakovostna

Literarna zbirka Jasna je prva literarna zbirka za lahko branje v Sloveniji. Z njo želijo pri založbi Goga slovensko književnost približati tudi ljudem, ki izvirnega besedila ne bi mogli prebrati.

V okviru zbirke Jasna je izšla priredba Cvetja v jeseni Ivana Tavčarja, ki je nastala v sodelovanju z Zavodom Risa in ob sodelovanju bralcev svetovalcev. Foto: založba Goga.

»Lahko branje ni zgolj krajšanje ali poenostavljanje izvirnika. Je premišljena priredba, ki ohranja zgodbo, njeno razpoloženje, odnose med književnimi osebami in literarno doživetje, obenem pa odstranjuje ovire, zaradi katerih bi knjiga nekaterim bralcem ostala nedostopna. Dostopnost namreč ni nasprotje kakovosti ali estetike: tudi dostopna knjiga mora biti literarno prepričljiva, vizualno privlačna ter spoštljiva do bralcev,« je v spremni besedi knjige Cvetje v jeseni zapisala ustanoviteljica zavoda RISA Saša Lesjak.

Priredbo je pripravila Mateja Meh, pri nastajanju knjige pa so sodelovali tudi strokovnjaki za lahki jezik, književnost in založništvo. Skupaj so preverjali, kako naj bo besedilo napisano, kako ilustracije pomagajo pri razumevanju, kako velika naj bo pisava, kako naj bodo urejene strani in kako naj bo knjiga lepa ter privlačna. Dostopna knjiga namreč ni le razumljiva, temveč tudi kakovostna, lepa in zanimiva.

»Dostopne knjige ne smejo ostati le posamični projektni izdelki, temveč morajo postopoma postati del rednega založniškega dela. Sodelovanje z založbo Goga je pomemben korak v tej smeri: priredba bo izšla kot knjiga, vstopila v založniško ponudbo in na knjižni trg ter tako dosegla več bralcev. S to priredbo želimo odpreti vrata v slovensko literarno dediščino tudi ljudem, ki po izvirnem besedilu sicer ne bi mogli poseči. Dostopna literatura je ključnega pomena za enakopraven dostop do književnosti in kulture,« je v spremni besedi Cvetja v jeseni zapisala Saša Lesjak.

Nedavno so pri založbi Goga izdali še druga knjigo v zbirki – Tantadruj (Ciril Kosmač), ki jo je priredila Tatjana Knapp.

Pri založbi Goga si želijo, da bi zbirka Jasna zaživela in nagovorila bralsko skupnost ter da bi dosegla vse, ki potrebujejo knjige v lahkem branju. Nedavno so izdali še drugo knjigo v zbirki – Tantadruj (Ciril Kosmač), ki jo je priredila Tatjana Knapp.

PREBERITE ŠE -> Sašo Puljarević: Zakaj v času TikToka knjige ne izgubljajo svoje moči

Gre za ganljivo in hudomušno zgodbo o človeku, ki si bolj kot vse želi sreče. Pisatelj Ciril Kosmač je v pripovedi o vaških posebnežih s humorjem, toplino in grenkobo spregovoril o drugačnosti, odrinjenosti in človekovem hrepenenju po sreči. V priredbi za lahko branje pa lahko zgodbo zdaj doživijo tudi ljudje, ki zaradi intelektualnih ali drugih kognitivnih oviranosti težje berejo in razumejo običajna književna besedila.