KVIZ: Ženske, kako dobro poznate svoje pravice? (8. marec)

Zakaj praznujemo 8. marec? 

Približno sto držav po svetu vsako leto 8. marca praznuje mednarodni dan žensk, dan, ko slavimo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk. Praznik je generalna skupščina Združenih narodov določila z resolucijo leta 1977, nastal pa je v spomin na več kot 140 žensk, ki so umrle v požaru v newyorški tekstilni tovarni leta 1911.

Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je že leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala nemška komunistka Clara Zetkin, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. Takrat je za praznik vseh žensk veljal 19. marec, in prvič so ga na ta dan obeležili leta 1911, ob štirideseti obletnici pariške komune, na Danskem, v Nemčiji, Švici in Avstro-Ogrski – na slovenskem ozemlju so takrat v Ljubljani organizirali manjši shod, v Idriji pa predavanje, medtem ko je večji shod potekal v Trstu. 

Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 dala nemška komunistka Clara Zetkin. Foto: javna last

V naslednjih letih se je praznovanje žensk pomaknilo na 8. marec, ker so na ta dan leta 1857 tekstilne delavke v New Yorku prvič protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

8. marec je dokončno obveljal za praznik žensk od leta 1917 naprej, ko so v Petrogradu v Rusiji potekale množične demonstracije tekstilnih delavk, ki so podžgale rusko revolucijo. Ker je bil praznik tako zaznamovan z vstajami delavk, so 8. marec sprva imenovali dan delovnih žena. 

Praznovanje 8. marca je v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne postalo splošno razširjeno v družbi in družini, vključevalo pa je tudi počastitev mater. Po osamosvojitvi leta 1991 se je praznovanje mater preneslo na materinski dan, 25. marca. 

PREBERITE ŠE -> Dr. Špela Miroševič: Vse se bo ustavilo, če se ustavim jaz

Kdaj smo Slovenke dobile volilno pravico? 

Volilna pravica se je ženskam po svetu dolgo izmikala. Državljanke Savdske Arabije so jo denimo dobile šele leta 2018, medtem ko je v Švici trajalo kar do leta 1990, da so vsi kantoni ženskam dovolili na volišča. 

Slovenke smo volilno pravico dobile že v času Jugoslavije, ko se je naša bivša skupna republika leta 1945 pridružila Italiji in Franciji, ki sta prav tako ženskam volilno pravico podelile po drugi svetovni vojni. To je bil več kot petdesetletni zaostanek za prvo državo, ki je uzakonila splošno volilno pravico za ženske, in sicer Novo Zelandijo daljnega leta 1893. 

Boj za volilno pravico Slovenk se je sicer začel že v drugi polovici 19. stoletja v Avstro-Ogrski. Med prvimi in najodločnejšimi zagovornicami te pravice je bila Elvira Dolinar Sittig, publicistka in sodelavka Slovenke, prvega slovenskega ženskega časopisa, ki je začel leta 1897 izhajati v Trstu, po letu 1907 pa so ji sledile še mnoge druge pogumne Slovenke, najbolj znane med njimi so Alojzija Štebi, Ada Kristan, Pavla Hočevar, Angela Vode in Minka Govekar. 

PREBERITE ŠE -> Kaj imajo skupnega Wimbledonski škandali, ženske pravice in moda?

Koliko manj zaslužimo ženske v Sloveniji v primerjavi z moškimi? 

Eden izmed opomnikov, da ženske v družbi še vedno nismo enakopravne moškim, je, dejstvo, da še kar zaslužimo manj od njih. Statistični podatki kažejo, da so ženske po svetu za isto delo kot moški v povprečju plačane za 22 odstotkov manj. 

Poleg tega, da za svoje delo prejemamo nižje plačilo kot moški kolegi, podatki tudi kažejo, da so ženske pogosteje kot moški zaposlene za določen čas in s krajšim delovnim časom in da kljub višji izobrazbi ženske redkeje kot moški zasedajo položaje gospodarskega in političnega področja. Poleg tega so ženske pogosteje izpostavljene spolnemu nadlegovanju na delovnih mestih in jih je bistveno manj v tako imenovanih poklicih prihodnosti, na primer na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter umetne inteligence. 

Slovenija sicer sodi med države, ki se po merjenju različnih indeksov enakosti žensk in moških umešča na visoka mesta. Po globalnem indeksu enakosti spolov, ki ga pripravlja Svetovni gospodarski forum (World Economic Forum), zasedamo 34. mesto med 146 državami sveta, indeks enakosti spolov, ki ga pripravlja Evropski inštitut za enakost spolov (European Institute for Gender Equality - EIGE), pa nas umešča na 12. mesto v Evropski uniji. 

Vendar pa to ne spremeni dejstva, da smo tudi Slovenke za svoje delo plačane manj kot Slovenci. Glede na raziskave Statističnega urada Slovenije je bila plačna vrzel med spoloma oktobra 2023 5,7-odstotna, kar pomeni, da je bila povprečna mesečna bruto plača žensk za toliko nižja od plače moških.

Največja plačna razlika v korist moških je bila v poklicni skupini, ki vključuje upravljavce strojev in naprav ter industrijske izdelovalce in sestavljavce – znašala je 18 odstotkov. Najmanjša razlika pa je bila med uradniki, kjer so ženske plačane 4,7 odstotka manj kot moški kolegi. 

PREBERITE ŠE -> Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik: Kje smo, da moram leta 2024 še vedno prositi, naj me naslovijo kot doktorico?

Kdaj so ženske zasedle »moške poklice«?  

Ženskam nam je bila skozi zgodovino neprestano kratena pravica do dela, ki je danes po zaslugi Združenih narodov priznana kot ena izmed človekovih pravic. Tisočletja so različne civilizacije ženske zapirale med štiri stene in jim dovoljevale zgolj skrb za otroke in gospodinjstvo, medtem ko so se moški lahko udejstvovali na številnih področjih družbe. 

Ko je sčasoma postalo bolj sprejemljivo, da tudi ženske s svojim delom služijo denar, so jim bili na voljo le redki poklici, večina je bila še vedno rezerviranih le za moške. Ta prepričanja je dodobra zamajala šele prva svetovna vojna, ki je moške potisnila na fronte, ženskam pa ponudila priložnost, da zasedejo njihova delovna mesta. 

Ko se je vojna končala, so mnogi mislili, da se bo življenje vrnilo nazaj v stare tirnice, a ženske se niso dale in so si kmalu izborile tudi pot v poklice, ki so bili pred tem zgolj v domeni moških. Eno takšnih področij je bila policija, ki je med prvo svetovno vojno postala bolj odprta za ženski spol.

Edith Smith je bila prva ženska, ki so jo leta 1915 sprejeli v angleško policijo. Foto: javna last

Prvo policistko so v Angliji denimo dobili leta 1915, medtem ko je v Nemčiji prva ženska med policiste stopila leta 1903, v ZDA pa leta 1910. Slovenci nismo bili tako hitri, smo pa orali ledino v Jugoslaviji, saj je leta 1936 prva policistka na celotnem ozemlju bivše Republike postala Slovenka – Tržičanka Danica Melihar Lovrečič. V ta moški poklic se ji je uspelo preriniti, ko ženske v Jugoslaviji še niti niso imele volilne pravice. 

Danica Melihar Lovrečič je po osvoboditvi nekaj časa celo vodila Policijsko upravo Ljubljana. Po vojni, maja 1945 jo je doletela podobna usoda kot večino policistov, in so jo najprej zaprli, jo nato izpustili iz zapora, a na koncu odpustili, ker v tistih nepredvidljivih časih ni želela odstopiti od osebnih prepričanj. 

Po koncu kariere je Melihar Lovrečičeva izdala avtobiografijo in knjigo spominov o svojem delu med drugo svetovno vojno. Zagotovo pa gredo tudi njenemu podvigu pred devetimi desetletji zasluge, da so po letu 1972 v tedanjo milico bile sprejete ženske miličnice, da so od leta 1975 na ljubljanski Šoli za miličnike začeli izobraževati tudi dekleta in da so v šolskem letu 1997/98 na srednji policijski šoli prvič dovolili tudi vpis dekletom. 

PREBERITE ŠE -> Tatjana Bobnar: Biti ženska je naporno. In na žalost tudi nevarno.

Kdaj smo Slovenke dobile pravico do splava? 

Pravica do splava oziroma pravica in dostop do varne prekinitve nosečnosti je civilizacijski dosežek, ki priznava svobodo, avtonomnost, integriteto in dostojanstvo vsake ženske. Je pravica do samoodločbe, do telesne avtonomije in do zmožnosti odločanja o lastni prihodnosti, za katero so se ženske borile več desetletij. 

Slovenke smo pravico do splava prvič dobile v Jugoslaviji leta 1974, ko je bilo v ustavo SFRJ sprejeto določilo o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, tri leta kasneje, 1977, pa je bila uzakonjena tudi pravica do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le iz zdravstvenih razlogov. Istega leta so ženske v Jugoslaviji dobile tudi pravico do kontracepcije in umetne oploditve. 

Po osamosvojitvi je Slovenija pravico do splava zapisala v 55. člen ustave RS, ki pravi, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svoboščina posameznika. Splav se pri nas na zahtevo izvaja do 10. tedna nosečnosti, medtem ko pri višjih nosečnostih o splavu odloča komisija za umetno prekinitev nosečnosti. 

PREBERITE ŠE -> Dr. Vesna V. Godina: Zakaj evropske in zahodne družbe nočejo zadovoljnih žensk

Ob tem ne smemo pozabiti, da je pravica do splava krhka (kar dokazujejo politični pritiski po svetu) in se zanjo, če želimo živeti v svobodni družbi, ne smemo nehati boriti. Čeprav je v zadnjih 30 letih več kot 60 držav po svetu (tudi nekaj najbolj konservativnih) liberaliziralo svoje zakonodaje glede splava, so na Poljskem, v ZDA, Nikaragvi in El Salvadorju zaostrili zakone na tem področju. 

Nesprejemljiv je podatek Združenih narodov, da kar 40 odstotkov žensk, ki so v rodni dobi, danes še vedno živi na področjih, kjer vladajo ostre prepovedi glede splava. V ZDA, kjer je vrhovno sodišče 24. junija 2022 ovrglo razsodbo iz leta 1973 Roe proti Wade, ki je uzakonila umetno prekinitev nosečnosti, danes na milijone žensk nima več pravice do splava. V kar 12 zveznih državah je v tem trenutku splav popolnoma prepovedan, v še 12 pa tej pravici preti, da jo bodo politiki kmalu in zlahka odtujili. 

Ker se napadi na svobodo odločanja o splavu širijo tudi znotraj Evrope, je Inštitut 8. marec z Niko Kovač na čelu lani zagnal pobudo My Voice, My Choice, Moj glas, moja izbira in v enem letu povezal več kot 300 evropskih organizacij ter zbral več kot milijon podpisov za varen in dostopen splav.