KVIZ: Kako dobro poznate slovenski izbor za pesem Evrovizije? (Ema 2025)

V soboto bomo že 27. izbirali slovenskega predstavnika za Pesem Evrovizije 2025, najbolj gledan televizijski šov v Evropi z dolgo in pisano zgodovino. Veliko zanimivih začimb smo ji dodali tudi Slovenci s svojimi tekmovalci.
Rešite kviz in preverite, kako dobro poznate domače evrovizijske pripetljaje
Namig: Če odgovorov ne veste, jih najdete v nadaljevanju tega članka.
1 Je Slovenija kdaj zmagala na Evroviziji?
Na neki način da! Nismo še slavili zmage kot samostojna država, smo pa zmagali kot del Jugoslavije leta 1989, ko nas je zastopala hrvaška zasedba Riva s pesmijo Rock me.
Morda še veliko bolj pomembna zmaga za Slovence pa je bila, ko so člani skupine Pepel in kri leta 1990 na Evroviziji v Zagrebu nastopili kot spremljevalna skupina italijanskega predstavnika Tota Cotugna, ki je osvojil zmagovalno mesto s pesmijo Insieme: 1992. Čeprav je bila to uradno zmaga Italije, je bila na neki način tudi slovenska zmaga.
Od osamosvojitve dalje smo se Slovenci zmagi na Evroviziji najbolj približali leta 1995 s pesmijo Prisluhni mi (Darja Švajger) in leta 2001 s pesmijo Energy (Nuša Derenda). Obe sta v finalu zasedli 7. mesto.
2 Kdaj je Slovenija prvič nastopila na Evroviziji?
Slovenija je na Evroviziji kot samostojna država prvič nastopila leta 1993, zastopal jo je 1X Band s pevcem Coletom Morretijem in skladbo Tih deževen dan. A Slovenci smo na Evroviziji pravzaprav nastopili že mnogo pred osamosvojitvijo, in sicer kot del Jugoslavije.
Slovenske točke v slovenskem jeziku so Jugoslavijo zastopale leta 1966 (Berta Ambrož s pesmijo Brez besed), 1967 (Lado Leskovar s pesmijo Vse rože sveta), 1970 (Eva Sršen s pesmijo Pridi, dala ti bom cvet) in 1975 (Pepel in kri s skladbo Dan ljubezni). Najboljšo uvrstitev od teh je dosegla Ambroževa s 7. mestom, Leskovar se je zavihtel na 8., Sršenova na 11., Pepel in kri pa na 13. mesto.
3 So Slovenci na Evroviziji kdaj zastopali drugo državo?
Če ne štejemo Jugoslavije, smo Slovenci druge države na Evroviziji predstavljali kar dvakrat! Omenili smo že Pepel in kri, ki so leta 1990 nastopili za Italijo kot spremljevalna skupina pevca Tota Cotugna. Še prej pa je leta 1964 na Evrovizijskem odru za Belgijo in s pesmijo Près de ma rivière nastopil pevec slovenskih korenin Robert Cogoi.
Rojen kot Mirko Kogoj 25. oktobra 1939 slovenskim staršem, ki so se med obema vojnama izselili v belgijsko rudarsko mesto Châtelet, si je na začetku pevske kariere spremenil ime v bolj frankofonsko zveneče in v 60. letih prejšnjega stoletja požel precej uspeha v francosko govorečem svetu. Na Evroviziji leta 1964 je zasedel 10. mesto, a se je nato odmaknil od žarometov in živel umirjeno življenje, stran od javnosti.
Leta 2004 so v Belgiji počastili njegovo kariero, ko ga je belgijski kralj Albert II. odlikoval z redom krone za zasluge na glasbenem področju. Umrl je pred dvema letoma, 14. maja 2022, v Belgiji, star 82 let. Slovenskim koreninam zahvaljujoč, nekateri Cogoia štejejo za prvega slovenskega pevca na evrovizijskem odru, Berta Ambrož je namreč nastopila dve leti kasneje.
4 O katerem slovenskem predstavniku so debatirali celo v Evropskem parlamentu?
Zmaga Sester na Emi leta 2002 je v Sloveniji dvignila pravi vihar in sprožila celo proteste na ulicah Ljubljane. Trio je po razglasitvi rezultatov požel ogromno kritik domačih gledalcev na račun transvestitskih oprav in spolne usmerjenosti članov, ki so se predstavili v umetniških vlogah Marlenne (Tomaž Mihelič), Emperatrizz (Damjan Levec) in Daphne (Srečko Blas). Avtorja zmagovalne skladbe (Samo ljubezen) in drugouvrščene pesmi (Še in Še, v izvedbi Karmen Stavec), Magnifico in Patrik Greblo pa naj bi se po neuradnih podatkih v zakulisju tako sprla, da je moral Greblo na urgenco. Poleg tega je kamera v objektiv ujela tudi krokodilje solze poražene Stavčeve, na stran katere se je postavilo veliko gledalcev, ki so bojkotirali zmago Sester.
Domači škandal ni bil nič v primerjavi z razsežnostjo, ki jo je polemika glede Sester kmalu odprla izven naših meja. Slovenija, ki je bila leta 2002 v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, je s tovrstnim homofobičnim odzivom v Evropskem parlamentu vzbudila pomisleke glede naše nazadnjaškosti.
Nizozemska političarka in članica te evropske institucije Lousewies van der Laan je za BBC tedaj povedala, da je bila šokirana, ko je videla, kako v Sloveniji obravnavamo spolne manjšine in dodala: »Da se še vedno prepirajo glede gejevskih pravic, nam potrjuje, da Slovenija še ni pripravljena na članstvo v EU.«
PREBERITE ŠE -> Sestre 22 let pozneje: Šokirajo vas moški v krilih? Pa saj jih vidite vsako nedeljo pri maši!
5 Kdo je bil tako razočaran nad zmagovalcem Eme, da je v etru izustil kletvice?
Ni Evrovizije brez škanadalov, pa tudi domačega izbora Ema ne. Eden takšnih je bila zagotovo prej omenjena zmaga Sester, a to še zdaleč ni bil edini evrovizijski pripetljaj, ki je v Sloveniji dvignil veliko prahu. Pogoste so bile zamere na račun zmagovalcev, še posebej kadar so glasovi strokovne žirije prevladali glas ljudstva in favorita gledalcev »oropali« zmage.
To naj bi se zgodilo v zgoraj opisanem primeru Karmen Stavec leta 2002, pa tudi leta 2009, ko je skupina Langa prejela največ glasov televotinga, a jim žirija ni namenila niti ene točke in namesto tega zmago podelila skupini Quartissimo s hrvaško pevko. Rezultat je tako razjezil pevca skupine Langa Jožeta Kontreca, da je po razglasitvi grdo ozmerjal vse povprek.
Leta 2017 in 2018 je na Emi nastopil dvojec BQL, in čeprav sta bila fanta ljubljenca gledalcev, sta se za zmago obakrat obrisala pod nosom, kar je prizadelo predvsem javnost, ki je na RTV naslovila kar precej jeznih in sovražno nastrojenih pisem.
Še večji lapsus se je pripetil pevki Lei Sirk, ki po svojem nastopu na Evroviziji leta 2018 v družbi igralke Ajde Smrekar vodila Emo 2019. Njena favoritinja je bila Raiven, ki se je za Evrovizijo potegovala že tretjič, priložnost za mednarodni nastop pa dobila šele lani. A ko so za zmagovalca razglasili Zalo Kralj in Gašperja Šantla s pesmijo Sebi, Sirkova ni mogla skriti svojega razočaranja in je v prižgani mikrofon izdavila kletvico »Pa ne morem fa**** verjeti!«
6 Katera Slovenka se je Evrovizije udeležila visoko noseča?
Ko se ti uresniči želja, da nastopiš na evrovizijskem odru, te nobena ovira ne ustavi, in tega se je držala tudi pevka Regina, ki je Slovenijo leta 1996 zastopala v Oslu na Norveškem kljub visoki nosečnosti. S trebuščkom, ki ga je poudarila elegantna zelena obleka, je ponosno zapela ljubezensko balado Dan najlepših sanj, ki ji sicer ni prinesla zmage (končala je komaj na 21. mestu), je pa skladba postala hit med domačimi poslušalci, da jo mnogi na pamet znajo zapeti še danes.
7 Kolikokrat se je Slovenija uvrstila v finale Evrovizije?
Od prvega evrovizijskega tekmovanja leta 1956, na katero je bilo povabljenih zgolj sedem držav (Nizozemska, Švica, Belgija, Francija, Nemčija, Italija in Luksemburg), do danes se je Evroviziji priključilo veliko novih tekmovalcev. Število sodelujočih držav je do leta 2004 tako naraslo, da so se organizatorji odločili dodati polfinalne nastope, iz katerih so nato izbrali finaliste.
Pred tem letom je Slovenija v finalu požela veliko zanimanja (predvsem Darja Švajger z dvakratnim nastopom, leta 1995 je zasedla 7. mesto, leta 1999 pa 11., in Tanja Ribič, ki se je leta 1997 uvrstila na 10. mesto), po uvedbi polfinala pa se kar dvanajstkrat niti nismo uvrstili v finale, smo se pa zato osemkrat prebili naprej.
V prvih šestih letih od nove uvedbe se je v finale leta 2007 uspelo uvrstiti le Alenki Gotar s skladbo Cvet z juga v Helsinkih. Nato pa so žirijo in gledalce za vstop v finale prepričali še Maja Keuc (2011, pesem No One), Tinkara Kovač (2014, pesem Round and Round), Maraaya (2015, pesem Here For You), Lea Sirk (2018, pesem Hvala, ne!), Zala & Gašper (2019, pesem Sebi), Joker Out (2023, pesem Carpe Diem) in lani Raiven s skladbo Veronika.
Komu bo uspelo letos? Vse je odvisno od tega, katerega kandidata bomo poslali na Evrovizijo, o čemer bo odločala sobotna Ema. Več o kandidatih za Emo, si lahko preberete tukaj.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.