Ko se je bivanje v vesolju zavleklo, jo je skrbelo, kdo bo pokosil travo

Astronavtka Sunita Williams ob obisku Univerze v Novi Gorici, kjer uspešno izvajajo študij Astrofizike, ni prinesla le zvezdnega prahu, temveč predvsem neverjetno zemeljsko toplino. V zanimivem pogovoru s prof. dr. Andrejo Gomboc nas je astronavtka slovenskih korenin opomnila, da je največja avantura pravzaprav življenje samo.

»V vesolju ne potrebuješ stolov, zato se mi zdi to čista potrata prostora,« je že s prvim stavkom sprostila vzdušje v polni predavalnici astronavtka, ki je v vesolju skupno preživela osupljivih 608 dni in 19 minut. S strastjo pripoveduje o tem, kako gleda na življenje in prostor, ki je na vesoljski postaji izjemno omejen. »V vesolju začneš bolj ceniti tudi vodo, ki postane v obliki kapljic pravi izziv.« Po treh misijah v 20 letih jo še vedno jezi neprestano izgubljanje stvari na vesoljski postaji. »Žlica za juho kar odleti. Stvari iz žepa odplavajo,« v smehu priznava in pripomni, da se ji resnici na ljubo tudi na Zemlji to dogaja. »Sicer pa je naš planet od tam zgoraj majhen, spokojen in brez začrtanih meja. Edine meje so mogočne reke, vrhovi in morja. Ne glede na vse, kar se na njem dogaja, je videti spokojen.«

Navdušena nad skakalci v Planici

Na vprašanje, ali jo po vsem videnem lahko na Zemlji sploh še kaj navduši, na široko pripre oči: »Se hecate? Vse me navdušuje! Ko sem bila pred dnevi v Planici, sem pogledala proti vrhu in rekla samo: 'Waw, kako si upajo to početi!'« V prihodnosti si želi še več zemeljskih potovanj – v Himalajo, na Arktiko. Želim si raziskati vse tiste kotičke, ki sem jih doslej lahko opazovala le iz vesolja.«

PREBERITE ŠE -> Dr. Danica Purg: Žebelj lahko izriješ, a luknja ostane. In to so najtežje stvari

Med njimi ima posebno mesto prav Slovenija, ki jo je Williamsova že večkrat obiskala, pa tudi sicer se svojih korenin dobro zaveda: »Živeli smo v Clevelandu. Oče – Indijec – je kuhal veliko zelenjavnih jedi, mama pa predvsem potico in klobase, ki so mi jih v času druge misije poslali celo na vesoljsko postajo,« razneženo pripoveduje. »A klobasa je bila vsem všeč, zato je hitro pošla in sem jo bolj malo dobila.«

Sunita Williams je ob obisku Slovenije obiskala tudi študente astrofizike na Univerzi v Novi Gorici. Foto: Cimet Studio

Eksperiment ob zvokih AC/DC

Pri zadnji misiji Boeing Crew Flight Test, katere članica je bila, je prišlo do enega najbolj dramatičnih preobratov v zgodovini sodobnih vesoljskih poletov. Misija, ki je bila zasnovana kot osem do deset-dnevni testni polet je zaradi zapletov trajala skoraj devet mesecev. »To je bilo zagotovo presenečenje. Postavljali smo vprašanja, na katera nismo dobili hitrih odgovorov. Biti v nevednosti pa je nekaj najhujšega. Ker pa imam slovenske gene, sem, namesto da bi obupovala na »podaljšano izmeno«, začela delati: od popravljanja WC-ja do čiščenja postaje, naučila sem se ogromno novih stvari, izvajala sem eksperimente.« Prav v tem času je prišla do fascinantnega odkritja o vibraciji vode v vesolju, saj se v breztežnosti voda obnaša kot plešoče bitje. Sunita je opazovala, kako se vodne kroglice odzivajo na različne glasbene ritme. »Poslušali smo klasiko, pa tudi mnoge druge žanre. Voda je popolnoma podivjala ob zvokih AC/DC-ja.«

»Sicer pa je naš planet od tam zgoraj majhen, spokojen in brez začrtanih meja. Edine meje so mogočne reke, vrhovi in morja. Ne glede na vse, kar se na njem dogaja, je videti spokojen.« Foto: Cimet Studio

Ker je niso sprejeli na želeni študij, je postala astronavtka

Ob podaljšanem bivanju v vesolju pa so jo preplavile tudi povsem vsakdanje skrbi, kot so, kdo bo pokosil zelenico, kdo bo poskrbel za plačilo računov. A jo je ob klicu na Zemljo mama potolažila s preprostim stavkom: »Sunita, nič ne skrbi! Za to bomo že poskrbeli! Ti samo uživaj!« In to je tudi bistvo vsega, pravi Williamsova. »Življenje je zabavno. Narediti si ga moramo takega!«

PREBERITE ŠE -> Katarina Čas o vlogi za BBC: Prizori so bili zahtevni in hkrati katarzični

Dokaz za to, da nobena pot ni vnaprej jasno začrtana pa je tudi dejstvo, da je Sunita kot otrok želela postati veterinarka. Ker pa je na študij niso sprejeli, se je na bratovo priporočilo, kot velika ljubiteljica taborništva, vpisala na Vojaško Pomorsko akademijo. Tu se je izšolala za upravljanje helikopterja in prav ta veščina ji je odprla vrata do NASE in naprej v vesolje.

Presenetil in navdušil pa nas je tudi njen odgovor, na vprašanje, katera znanstveno-fantastična knjiga ali film sta jo v zadnjem času najbolj navdušila. »Ne zanima me znanstvena fantastika,« je bila iskrena Williamsova. »Zanimata me realnost in razmišljanje ljudi ... Morda pa je to nova znanstvena fantastika!«