»Ko otroci trenirajo, si ustvarijo navade. Te jim ostanejo za vse življenje.«
Gibanje je človekova naravna potreba. Ni le koristno, temveč nujno. V otroštvu krepi telo, uri koordinacijo in razvija možgane. V mladosti gradi samozavest, pripadnost in vztrajnost. V odraslosti skrbi za ravnovesje med obveznostmi in psihofizičnim zdravjem. V poznejših letih pa postane temelj ohranjanja vitalnosti in samostojnosti. A ta vseživljenjski tok gibanja se ne zgodi sam od sebe, že doma, v družini moramo ustvariti okolje, ki otrokom pokaže, da je gibanje vir zadovoljstva, samospoznanja in moči.
O tem, zakaj je gibanje ključni del otrokovega razvoja in kako lahko starši prispevajo k oblikovanju zdravih navad, smo se pogovarjali s Primožem Kobetom, atletom, olimpijcem, športnim pedagogom in očetom dveh otrok, ki že več kot dve desetletji živi šport tako na profesionalni kot družinski ravni.
Kot najvišjo točko svoje športne poti šteje nastop na olimpijskih igrah: »Glede dosežkov bi zagotovo omenil uvrstitev in nastop na olimpijskih igrah, ki se mi je glede na takratne razmere zelo dobro posrečil.« Na 42-kilometrski preizkušnji je na olimpijskih igrah 2012 v Londonu s časom 2:19:28 dosegel 46. mesto med 105 maratonci. »Sodeloval sem tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih, a olimpijske igre so olimpijske igre.«
Danes izkušnje vrhunskega športa združuje z delom z rekreativci in mladimi, ki jim svoje znanje prenaša z jasno vizijo: »Zdrav duh v zdravem telesu. Zato lahko šport pripomore h krepitvi družinskih odnosov.«
Ljubezen do športa naj se začne v družinski celici
Gibanje je ena najpomembnejših dejavnosti v otroštvu. Redna telesna dejavnost namreč neposredno vpliva na razvoj možganov, čustveno stabilnost, socialne veščine in otrokovo samopodobo. To potrjujejo tudi sodobne raziskave razvojne nevroznanosti, ki opozarjajo, da se prav z gibanjem najhitreje oblikujejo nevronske povezave in utrjujejo osnovne motorične ter kognitivne sposobnosti.
Ta spoznanja iz prve roke potrjuje tudi naš sogovornik Primož Kobe: »V zgodnji dobi gibanje najbolj razvija možgane. Pozneje, okrog osmega leta, pa otroke razvedri in jim omogoča, da razmišljajo bolj jasno.« Po njegovih besedah gibanje vpliva tudi na kognitivne sposobnosti, čustveno uravnoteženost in odnos do sebe: »Otroci med gibanjem bolj razmišljajo. Šport definitivno izboljšuje kognitivne sposobnosti – vpliva na inteligenco, prekrvitev možganov, razmišljanje. Uspeh v športu pa otroku da samozavest.«
Poudarja tudi vlogo športa kot življenjskega učitelja, ki otroku pomaga graditi vztrajnost: »Ko otroci trenirajo, si ustvarijo navade. Te jim ostanejo za vse življenje.«
Plezanje, skakanje, raziskovanje: otrok mora sam preizkusiti meje
Kobe opozarja, da gibanje niso le organizirane vadbe, pri manjših otrocih je bistvo v spontanem raziskovanju sveta skozi telo. Tu imajo ključno vlogo starši, ki svojim najmlajšim pogosto ne dovolijo dovolj gibanja tudi iz strahu pred poškodbami. »Starši pogosto prepovedujejo plezanje, skakanje, ker je 'nevarno'. A otrok mora sam določiti svoje meje. Tako se uči, raste in napreduje.« Po njegovem prav ob takšnih izkušnjah otrok razvija zaupanje vase in samostojnost.
Igro na prostem danes pogosto nadomeščajo različne digitalne naprave. »Manj je igre. Že majhni otroci so na telefonih, tudi zato, da imajo starši mir. To je velik problem. Poskušamo omejevati uporabo zaslonov, a vsaka družina ima svoj pristop. Nekaterim se zdi to normalno, drugim ne. V resnici pa je ulica tista, ki bi morala potegniti v gibanje tudi tiste, ki sicer niso športno aktivni.«
Starši imajo torej najpomembnejšo vlogo pri razvijanju zdravih gibalnih navad. »Pomembno je, da jih znamo v pravem trenutku odmakniti od televizije, računalnikov in telefonov,« po drugi strani pa poudari, da če se otroci odločijo za resno treniranje, moramo starši od njih pričakovati, da bodo vztrajali. »Pri nas doma velja: kar si se odločil, to boš delal.«
Kobe razume, da vse družine niso enako športno usmerjene. Prav zato svetuje, da se tiste, ki same nimajo veliko izkušenj s športom, povežejo z okoljem: »Starši, ki niso bili športno aktivni, naj se vključijo prek društev, klubov ali tečajev.« Gibalno znanje lahko otroku ponudijo tudi z zunanjimi viri. Najpomembnejše pa je, da najdejo dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupaj in da otroke pri tem spodbujajo.
Na vprašanje, kdaj je najbolj ključno obdobje za vzpostavljanje gibalnih navad, odgovori: »Od 10. do 17. leta, saj takrat otroci pridobijo navade, ki ostanejo. Če so v tem obdobju vključeni v šport, je velika verjetnost, da bodo aktivni vse življenje.«
Evropski teden športa: priložnost, da gibanje postane navada
Zgledi, kot jih opisuje Primož Kobe, se ne razvijejo sami od sebe. Potrebujejo čas, podporo okolja in prave priložnosti. Ravno takšno spodbudo ponuja vsakoletni Evropski teden športa, ki v Sloveniji poteka že od leta 2015 – vedno med 23. in 30. septembrom – in nosi slogan #BodiAktiven, izhodišče evropske iniciative #BeActive. V Sloveniji ga organizira Olimpijski komite Slovenije s ciljem, da gibanje približa vsem.
V tem času po vsej državi potekajo številne brezplačne športne dejavnosti, med drugim vodene vadbe, predstavitveni treningi, športni izzivi in delavnice, ki so namenjeni otrokom, staršem, rekreativcem in tistim, ki šele začenjajo svojo gibalno pot.
Posebej otrokom in družinam pa je namenjen Olimpijski festival, ki bo letos potekal 27. in 28. septembra na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani. Otroci se bodo lahko preizkusili v več kot 40 športnih izzivih. Spremljali in spodbujali jih bodo tako starši oziroma spremljevalci kot številni vrhunski športniki.
Več informacij o dogodkih in možnostih sodelovanja najdete na uradni spletni strani: ewos.olympic.si
Evropski teden športa je odlična priložnost, da skupaj z otroki znova odkrijemo radost gibanja. Da izberemo dan, ko bomo tekli, se igrali, hodili ali kolesarili. Ne zato, ker moramo, ampak ker nam bo v veselje. Tako lahko v otrocih (in sebi) utrdimo navado, ki lahko postane del zdravega vsakdana.
Naročnik oglasne vsebine je OKS-ZŠZ
