Ko čipke, časopisi in kavbojke postanejo umetnost

Na gradu Podsreda je na ogled zanimiva slikarska razstava Erne Ferjanič z naslovom Kolažni aranžmaji. Vsestranska umetnica, pedagoginja in kulturna usmerjevalka je po študiju likovne umetnosti svojo pot med drugim posvetila poučevanju in mentorstvu mladih ter odraslih. Več kot desetletje je uspešno vodila Grafični muzej v Rogaški Slatini, kjer še danes organizira odmevne umetniške dogodke. V njenem bogatem likovnem opusu izstopa slikarstvo, predvsem tehnika akrila z uporabo kolaža.

Dela Erne Ferjanič, ustvarjena v ciklih, prepoznamo po eks­presivnih barvah in bogatih strukturah. Predstavila jih je na več kot 100 samostojnih in 500 skupinskih razstavah doma in po vsem svetu – od Evrope do Kitajske, Kanade in Združenih arabskih emiratov.

Ustvarja tudi na literarnem področju, kjer je izdala osem pesniških zbirk in sedem drugih knjižnih del. Za svoje umetniško in pedagoško delo je prejela številne domače in mednarodne nagrade. Je dejavna članica več stanovskih društev.

1

Ferjaničeva je na odprtju razstave v pogovoru z Natašo Ferlinc Krašovic najprej utemeljila idejo in začetke te zgodbe, ki sega več kot desetletje nazaj, čisto do prve čipkaste zavese in nevestine obleke, ki ju je prejela v dar.

3

Iz spoštovanja do ustvarjenih materialov in njihovih zgodb predmetov ni zavrgla, ampak jih je shranila, dokler se ni porodila ideja o njihovi novi vlogi. Podobno sta v zadnjem obdobju nastali tudi njeni knjigi: Zlepljenke (2023) – knjiga iz fotografij iz starih revij, ki so jim dodane avtorske misli in pesmi, ter Skrito za platnicami (2026) – knjiga kot reciklaža starih časopisov, ki so jim na straneh dodane risbe s flomastrom. Obe knjigi sta tudi del razstave na gradu Podsreda.

2

Kakšni predniki želimo biti?

Kustosinja razstave Alenka Černelič Krošelj je ob odprtju zapisala: »Kolažni aranžmaji – ujeti spomini za nove zgodbe: vsestranska umetnica Erna Ferjanič se v svojem novem ciklu Kolažni aranžmaji skozi ekološko noto posveča ponovni uporabi in oživljanju odsluženih materialov, kot so tekstil, lepenka in pesek.

4

V tisočletnem razstavnem prostoru z dodajanjem barv in zlatih poudarkov ustvarja reliefno, tretjo dimenzijo, v kateri vsakdanji predmeti in spomini (npr. čipke in kavbojke) dobijo novo likovno življenje. Prek štirih osnovnih elementov – zemlje, zraka, vode in ognja – avtorica subtilno opozarja na naš vpliv na okolje in tone odpadkov ter gledalca pogumno sooča z globokim bivanjskim vprašanjem: kakšni predniki želimo biti?« Dogodek so popestrili mladi klarinetisti v okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda. Razstava bo na ogled do 13. septembra. Vabljeni!