Karen Mulder: Manekenka, ki je razkrinkala modno industrijo in prva spregovorila o Epsteinu
Nizozemska manekenka Karen Mulder je veljala za simbol lepote v obdobju, ko je moda še verjela v nedotakljivost lastne fantazije. Visoka, eterična, svetlolasa, a čutna na način, ki se ni zdel preveč agresiven, je spadala med najbolj znane supermodele na svetu. V obdobju, ko so Claudia Schiffer, Naomi Campbell, Linda Evangelista, Christy Turlington in Cindy Crawford kraljevale na modnih pistah, je bila Karen tišja, a prav tako opazna.
Njen obraz je kamera oboževala, čeprav ni silila v ospredje. A tisto, kar je povedala, je bilo šokantno. Bila je namreč prva, ki je razkrila temne plati modne industrije.
Ena prvih »žvižgačk« v modni industriji
Rojena je bila 1. junija 1970 na Nizozemskem. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je zmagala na tekmovanju Elite Model Look, kar jo je izstrelilo v svet mode. Vrhunec kariere je dosegla sredi devetdesetih let, v obdobju supermodelov. Znana je po sodelovanju z modnimi znamkami Versace, Dior in Chanel, fotografirala se je za naslovnice najbolj znanih modnih revij in postala eden od obrazov Yves Saint Laurenta.
Preden je revija Victoria's Secret postala televizijski spektakel s pop zvezdami na modni pisti, je blagovna znamka gradila svojo identiteto s katalogi in klasičnimi modnimi kampanjami. Karen je bila v tem obdobju eden ključnih obrazov blagovne znamke Victoria's Secret – skupaj s Stephanie Seymour in Heleno Christensen – in ena od »originalnih« Viktorijinih angelčkov, kar ji je prineslo svetovno slavo, odvzelo pa ji je možnost nadzora nad lastno zgodbo in na žalost tudi nad svojim življenjem.

Preden je razkrinkala ozadje modne industrije, je bila poosebljenje idealnega modela: profesionalna, diskretna, skoraj preveč vljudna za industrijo, ki se je vedno hranila z močjo. Njena estetika je bila mehka, a sistem, v katerem je delala, je bil vse prej kot to. Potem pa se je zgodilo tisto, zaradi česa je postala ena prvih »žvižgačk« v modni industriji – in to precej časa, preden je #MeToo postalo globalno gibanje.
PREBERITE ŠE -> Slovenska manekenka, ki je postala obraz Guccija: Dlje sem v modi, bolj se mi odpirajo oči glede tega problema
Obtožbe o spolni zlorabi
Leta 2001 je Karen med nastopom v francoski oddaji Tout le monde en parle, ki jo je vodil Thierry Ardisson pred občinstvom namesto o modnih trendih začela govoriti o zlorabah v modni industriji.
Njene trditve so bile šokantne. Imenovala je vplivne ljudi - policiste, politike in celo monaškega princa Alberta II. Vodilne v agenciji Elite Model Management, vključno s takratnim vodjo Elite, Géraldom Mariejem (bivšim možem Linde Evangelista), je obtožila, da mlada dekleta uporabljajo kot spolne sužnje. Priznala je, da je bila tudi sama žrtev zlorab in manipulacije.
Govorila je tudi o tem, da so bila dekleta drogirana, da bi jih lahko spolno zlorabili. Opisala je mrežo, ki sta jo vodila Jeffrey Epstein in njegov sodelavec Jean-Luc Brunel - francoski modni agent, ki je leta 2022 umrl v zaporu La Santé v Parizu in za katerega so preiskovalci domnevali, da je Epsteina spoznal z večino njegovih mladih žrtev.
Njene obtožbe so bile takrat preveč pretresljive in šokantne za oddajo, ki naj bi jo predvajali v najbolj gledanem terminu. Producenti so bili ogorčeni. Razglasili so jo za histerično, zato je obveljalo, da je doživela psihični zlom. Intervjuja niso nikoli predvajali, posnetke pa so uničili.
Psihiatrično zdravljenje
Namesto preiskave, ki bi preverila točnost njenih izjav, je sledilo uničenje njenega ugleda in blatenje. Manekenko so označili za nestabilno in jo predstavili kot osebo z resnimi težavami z duševnim zdravjem. Kmalu po televizijskem nastopu je bila pod prisilo odpeljana v psihiatrično kliniko Villa Montsouris, kjer je ostala pet mesecev.
Zdravniki in sodišče naj bi ocenili, da predstavlja nevarnost zase. Sodišče ji je nato dodelilo zakonitega skrbnika, ki je začasno upravljal z njenimi financami, kar je podkrepilo idejo o njeni »duševni nestabilnosti«.

Izkazalo se je, da je stroške zdravljenja poravnal Gérald Marie, ki ga je obtožila zlorab. Karen Mulder je sicer imela težave z duševnim zdravjem, toda njeno diagnozo so izkoristili za izpodbijanje njenih obtožb. Njen ugled je bil povsem uničen. Zgodba o njenih trditvah se je namreč preusmerila iz »kaj je rekla?« v »ali je sploh pri zdravi pameti?«.
»To je vzorec, ki ga prepoznamo še danes. Ko ženska spregovori prehitro, preden se družba odloči, da je pripravljena poslušati, je verodostojnost njenih izjav takoj ovržena. Karen ni imela kolektivne podpore. Ni imela družbenih medijev. Ni imela gibanja. Imela je le lastne izkušnje in platformo, ki je bila v praksi le nekaj minut televizijskega časa,« je za hrvaški Buro zapisala Manda Javorina.
»Šele leta pozneje, v kontekstu gibanja #MeToo in vrste pričevanj drugih manekenk proti Géraldu Marieju, so se njene besede začele brati drugače. Kar se je leta 2001 slišalo kot paranoja, je v dvajsetih letih 21. stoletja začelo zveneti kot opozorilo. Marie se je kasneje soočil z večkratnimi obtožbami o posilstvu in spolnem napadu s strani več nekdanjih manekenk, kar je sprožilo vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi Karen takrat jemali resno?,« je še dodala.
Žal je bila škoda že storjena. Decembra 2002 je poskušala narediti samomor, življenje pa so ji rešili prijatelji. Pozneje je vse očitke, ki jih je izrekla, ovrgla in dejala, da je pretiravala in da je bila njena depresija posledica spolne zlorabe v otroštvu. Izgubila je tudi podporo staršev. Kmalu zatem, ko je spregovorila o temnih plateh modnega sveta, se je umaknila iz javnosti.
PREBERITE ŠE -> Bernarda Marovt: Hotel me je zlomiti
Danes živi daleč stran od žarometov, skupaj s svojo 19-letno hčerjo Anne in se zelo redko pojavi v javnosti. Toda zaradi Epsteinovih dosjejev so se nekatere njene trditve ponovno znašle pod drobnogledom.
V zadnjem času se mediji sprašujejo, ali je bila Karen Mulder prvotna žvižgačica v modni industriji. »Ne zaradi tega, ker je bila prva ženska, ki je doživela zlorabo, ampak zato, ker je bila ena prvih, ki je javno spregovorila o srhljivem ozadju modne industrije. Nato je plačala ceno, ki je bila zelo visoka: profesionalno izolacijo, javno sramoto, izkoriščanje njenih duševnih težav za blatenje. A najbolj tragično je, da je bila Karen simbol popolne iluzije devetdesetih let prejšnjega stoletja – in ko se je odločila spregovoriti o tem, kaj se je dogajalo v zakulisju, jo je modna industrija zavrnila kot napako v sistemu,« piše Manda Javorina.
Povzeto po Buro.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.