Kako umetna inteligenca bere Kosovela (VIDEO)

Ajda Zavrtanik Drglin, magistrica matematike in programerka aplikacij v Narodni in univerzitetni knjižnici, se ukvarja z razvojem in uvajanjem umetne inteligence v knjižnične procese. V zadnjem času je veliko pozornosti pritegnil projekt Od rokopisa do besede, v katerem so s pomočjo umetne inteligence in prostovoljcev sistematično pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela. Projekt odpira zanimivo vprašanje: kako povezati svet tehnologije in svet literature.

Kot poudarja sogovornica, umetna inteligenca pri branju kompleksnih rokopisov še vedno potrebuje človeka. »Najprej moramo definirati, kaj pomeni ‘biti pameten’. V našem primeru je šlo za branje kompleksnih rokopisov, pri katerem si moral združiti različno znanje in izkušnje: poznavanje Kosovelove pisave, pa tudi njegovega jezika ter vsebine pisanja,« pojasnjuje. Ljudje imamo pri tem določeno prednost, saj lahko pomen besed razberemo tudi iz konteksta. »Če bi želeli, da UI sklepa s podobno natančnostjo, bi jo morali priučiti vsega tega znanja, kar ni niti preprosto niti smiselno.«

Hkrati pa ima umetna inteligenca svoje prednosti. »UI je na primer odlična v prepoznavanju vzorcev v veliki količini podatkov, ki jih človek zlahka spregleda, in na ta način je lahko tudi pametnejša od nas,« pravi sogovornica. A dodaja, da njena moč še vedno temelji na človeškem znanju. »V osnovi temelji na človeškem znanju, pridobljenem skozi tisočletja, in je hkrati popolnoma odvisna od človeka, ki jo uporablja in upravlja,« pove Ajda Zavratnik Drglin v intervjuju, ki ga najdete TUKAJ.

Ajda Zavratnik Drglin na prireditvi Ona 365.Foto: Sandi Fišer/Mediaspeed

Posebnost projekta je bilo tudi sodelovanje več kot sto prostovoljcev, ki so pregledovali transkripcije rokopisov, ki jih je predhodno prepoznala umetna inteligenca. Postopek je bil natančno zasnovan. »Najprej je paket desetih rokopisov s transkripcijami pregledal en prostovoljec oziroma prostovoljka, nato smo ga poslali drugemu, da je dopolnil popravke prvega,« opisuje. Celoten proces je trajal približno pol leta.

Sodelujoči so prihajali iz zelo različnih okolij. »Za sodelovanje pri projektu ni bilo nikakršnih pogojev, potrebno ni bilo nobeno predznanje, tako da je bil nabor sodelujočih zelo raznovrsten.« Med njimi je bilo veliko študentov primerjalne književnosti, knjižničarjev in učiteljic, ki so vajene branja zahtevnih rokopisov.

PREBERITE ŠE -> Slovenska učiteljica razkrila: Mladi so tako izčrpani, da posegajo po tabletah (VIDEO)

Tudi sama je pri projektu sodelovala kot prostovoljka in ob tem doživela posebno bralsko izkušnjo. »Ko bereš njegove manj berljive rokopise, pri katerih včasih bolj ugibaš, kaj je pesnik mislil, se skozi besede tako intenzivno poskušaš vživeti vanj, da se ti sem in tja ob uspešno razvozlani besedi zazdi, da ti je uspelo.« Branje rokopisov po njenih besedah razkrije več kot le zapisane besede: »Vidiš, ali je pesnik pisal v zanosu ali premišljeno, kako je besedilo popravljal za seboj, kje je naredil poudarek, je kaj podčrtal ali prečrtal.«

Kosovelove misli se ji zdijo aktualne tudi danes. Omenja verz iz pesmi Mehanikom: »Človek stroj bo uničen!« Posebej jo nagovarja tudi njegov odnos do narave: »Kako je preprost človek v naravi, kot ptica, ki plava pretiho nad nami.«

PREBERITE ŠE -> Igralka Ajda Smrekar: Tak sistem dela mi da zanesljivost in občutek varnosti

Naslednji projekt bo posvečen pisateljici Zofki Kveder. Na Univerzi v Novi Gorici so že razvili model umetne inteligence za prepoznavo njenega rokopisa, zdaj pa bodo obdelali še pisma, ki jih hrani NUK. V prihodnosti pa razmišljajo tudi o drugih literarnih zapuščinah. »Leta 2028 bo 150. obletnica rojstva Otona Župančiča, tako da bo na vrsti njegova zapuščina.«

Kaj pa njo navdihuje? »Vsak dan kaj novega,« pravi. »Predvčerajšnjim tri minute ljubljanskega sonca; včeraj skupnost žensk okoli mene, ki so me spomnile, kje leži naša moč; danes pesem, ki govori o spoprijemanju s sabo in svojo srečo, medtem ko po svetu vihrajo vojne.«

Bakir Toskić. Foto: Maj Blatnik

Bakir Toskić, Ajdin sodelavec z oddelka za informacijske rešitve NUK:

»Ajda ima kvalitete, ki so tako zaželene na delovnem mestu, a zelo redko združene v eni osebi. Je strokovna, analitična, hitro učeča se, samostojna, a hkrati timska. Vedno je vedra, pozitivno naravnana in radovedna. Ko govori, razlaga razumljivo. Ko posluša, posluša pozorno in ne pozabi na nobeno malenkost. Z množičnim razvojem orodij UI je našla tudi svoje ožje področje interesa, hkrati pa kot varuhinja kulturne dediščine ostaja povezana s tradicionalnimi nalogami NUK. Njena posebna moč je v povezovanju poglobljenega razumevanja tehnologije z izrazitim humanističnim pogledom na ljudi, pravičnost in širšo družbeno odgovornost. Vpeljavo novih tehnologij vedno presoja skozi prizmo orodja, ki mora služiti ljudem in skupnemu dobremu, hkrati pa kot oseba ohranja izrazit čut do nepravic sodobnega sveta, vojn in odnosa do okolja.«