Josip Jurčič

Leta 1844 se je na Muljavi rodil Josip Jurčič, pisatelj in publicist, kot sin revnih kmečkih staršev. Nad literaturo se je navdušil po zaslugi deda, ki mu je pripovedoval zgodbe. Prvo delo, Pripovedko o beli kači, je spisal že pri sedemnajstih, po končani gimnaziji v Ljubljani pa se je vpisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo, toda šole zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Dejaven je bil tudi v novinarstvu, med drugim je z Jankom Kersnikom, Franom Levcem in Ivanom Tavčarjem je ustanovil nov leposlovni list v Ljubljani, Ljubljanski zvon. V slovensko literaturo je uvedel nove pripovedne oblike: črtice (Jesenska noč med slovenskimi polharji), pripovedke (Spomin na deda), povesti (Domen) in romane: njegov Deseti brat velja za prvi slovenski roma, dramsko delo Tugomer pa za prvo slovensko tragedijo. Humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori je bila prevedena v kar šest jezikov.