Enrico Caruso

Leta 1873 se je v italijanskem Neaplju rodil Enrico Caruso, operni pevec, ki še danes velja za najboljšega tenorista vseh časov. Odraščal je v številni družini, v kateri naj bi bilo po sicer nepreverjenih podatkih kar 21 otrok. Oče ga je usmerjal v gradbena in vodovodna dela, mati pa ga je spodbujala k petju. Z nastopanjem po ulicah je revni družini tudi pomagal do preživetja, uril pa se je v cerkvenem zboru. Po služenju vojaškega roka se je petja lotil z vso resnostjo in se pridružil gledališču. Njegovi najsijajnejši vlogi sta bili Canio v Leoncavallovi operi Glumači (I pagliacci) in Radames v Verdijevi Aidi. Caruso je pel v Milanu, Neaplju, Londonu in New Yorku, kjer je bil vrsto let stalni član Metropolitanske opere. Caruso je ime štiri zunajzakonske sinove s poročeno sopranistko in mentorico Ado Giachetti in hčer s poznejšo ženo Dorothy Park Benjamin. Nadvse se je navduševal nad lepimi oblekami, oboževal je dobro hrano in družabne dogodke, ki se jih je redno udeleževal. Bil je tudi strasten kadilec. Umrl je zaradi peritonitisa oziroma okužbe potrebušnice, njegovega pogreba v neapeljski baziliki, ki jo je za tenorista ukazal odpreti sam kralj Viktor Emanuel III., se je udeležilo več tisoč ljudi.