Da ljudje vse to, kar počnemo, cenijo in razumejo, je neprecenljivo

Nika Kovač – direktorica Inštituta 8. marec in koordinatorica kampanje My Voice, My Choice, ki si prizadeva za varen in dostopen splav v Evropi in je prva evropska državljanska pobuda, ki jo je podprl evropski parlament – je prejemnica naslova Delova osebnost leta, ki ga časopis Delo podeljuje že od leta 1990, zmagovalca pa vsako leto izberejo bralke in bralci.

Odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic Bojan Budja je ob razglasitvi zmago utemeljil takole: »Nika Kovač je ena najbolj vidnih in vplivnih predstavnic civilne družbe v Sloveniji. Da se v kampanji My Voice, My Choice skupaj s somišljeniki bori za nekaj res velikega in pomembnega, je marsikomu postalo jasno že precej pred tem, ko sta aktivistke v boju za pravico do dostopnega splava podprla med drugim Mark Ruffalo in Severina. Bitka ni bila lahka, polen pod nogami je bilo kup; in vendar bitke Niki Kovač niso tuje. Korak za korakom so podporniki pobude od­pravljali predsodke, prebijali zidove molka, predvsem pa se niso vdali. Pred očmi so imeli zdravje in življenje žensk. Niso jih jemali kot nekaj samoumevnega. Do trenutka, ko je Nika Kovač 18. decembra v evropskem parlamentu skočila v zrak, marsikdo ni verjel, da jim lahko uspe. In jim vendarle je.«

Velikokrat se zgodi, da aktivisti priznanje za svoje delo dobijo na tujem, če sploh, saj so doma ali nezaželeni ali neopazni. Z vami je drugače, vaše delo in delo Inštituta 8. marec in zdaj kampanje My Voice, My Choice spoštujejo tako doma kot na tujem. Kakšno težo pa vseeno pomeni priznanje, kot je naslov Delova osebnost leta, glede na to, da gre za nagrado slovenskega časnika, ki se podeljuje že 36 let, zmagovalca pa z glasovanjem določijo bralci in bralke?

Priznanje Delova osebnost leta mi je izjemno pomembno zato, ker je Slovenija moj dom. Slovenija je prostor, na katerega sem najbolj ponosna, v Sloveniji se je vse skupaj začelo. In kampanja My Voice, My Choice je v resnici kampanja o slovenskih vrednotah v Evropski uniji. Zdi se mi izjemno lepo, da je vse to delo prepoznano doma; to največ šteje. Pomeni mi ogromno. Ne samo meni, celotni ekipi. Prav to, da ljudje vse to, kar počnemo, ne le prepoznajo, temveč tudi cenijo in razumejo kot nekaj svojega, to je neprecenljivo.

Za vami je dolgo obdobje trdovratnega dela s precej rigidnimi institucijami. V »boj« ste šli kolikor le lahko pripravljeni, a vseeno je bilo na poti veliko ovir, ki jih niste pričakovali, saj ste se s postopki na evropski ravni srečevali prvič. Bi bili manj obremenjeni, če bi vse postopke poznali vnaprej?

V resnici je ravno nasprot­no; če bi postopek poznala vnaprej, bi vse počela veliko, veliko bolj obremenjeno, ker bi vedela, kako nemogoče je vse skupaj in kako zelo težko bo. Ker pa stvari nismo poznali, smo se v resnici v to izkušnjo preprosto vrgli. In verjetno se ne bi, če bi res dobro vedeli, kaj vse nas čaka. (Se nasmehne.)

PREBERITE ŠE -> Delova osebnost leta 2025 je Nika Kovač (FOTO)

Kaj pa, če bi že vnaprej vedeli, da vam bo uspelo, bi na tej poti kaj lažje, bolj sproščeno dihali?

Mislim, da sem v tem obdobju naredila veliko napak; tudi zato, ker sem bila utrujena in ker je bilo nad mano veliko pritiska. Če bi lahko kaj spremenila, bi še bolj zaupala svoji ekipi, saj bi vedela, da bomo vedno držali skupaj, in marsičesa ne bi jemala tako resno. Hkrati pa bi si še bolj poskušala zapomniti pomembne trenutke na tej poti, saj so bili številni takšni, ki se lahko zgodijo le enkrat v življenju.