BookTok vpliva tudi na slovenske bralce (v knjižnicah pa se dogaja nekaj nenavadnega)
»Daša, še nobeno leto na plaži ni bralo toliko ljudi, kot jih to počne letos,« me je z dopusta navdušeno klicala prijateljica in sodelavka Danaja. »Očitno trend "literary girl" ni samo zlagana slika za družbena omrežja,« veselo doda. Mimogrede, Danajine predloge za poletno branje še več tednov po objavi radi prebirate, katerokoli od letošnjih knjižnih novosti, ki jih predlaga, pa boste ta hip težko dobili v knjižnicah. Za Tetko francoske pisateljice Valerie Perrin se recimo čaka do oktobra.
BookTok in vplivnice, ki promovirajo branje, so dosegle namen, kar je v času, ko nas resno skrbi pretirana uporaba pametnih telefonov in vsesplošno upadanje koncentracije, več kot dobrodošlo. Da na popularnost knjige vplivajo družbena omrežja, zaznavajo tudi v Mestni knjižnici Ljubljana, kjer pa so zaznali še nekaj zanimivega. »V zadnjem času opažamo tudi nov pojav: vse več, predvsem mlajših obiskovalcev prihaja s seznami knjig, ki so jih pripravili s pomočjo orodij umetne inteligence. Ti seznami včasih vsebujejo tudi izmišljene knjižne naslove ali avtorje, zato so uporabniki presenečeni, ko ugotovijo, da kateri izmed izbranih naslovov ne obstajajo. Prav tako opažamo, da mlajši bralci vedno več posegajo po knjigah v angleškem jeziku, četudi obstaja različica v slovenskem jeziku,« nam je povedala strokovna sodelavka MKL Vesna Trobec. Dodaja, da je ravno zaradi tega strokovno znanje knjižničarjev nepogrešljivo – pri iskanju kakovostnih in preverjenih bralnih priporočil se lahko bralci še vedno najbolj zanesljivo obrnejo nanje.
PREBERITE ŠE -> V gimnaziji bi mi ta trend rešil marsikatero stisko: danes smo knjižni molji končno kul
Niso pa samo družbena omrežja razlog za zanimanje za določeno knjigo. Čakalna vrsta se podaljša tudi ob pomembnih literarnih nagradah, večji medijski pozornosti, ali ko doživi filmsko oziroma televizijsko priredbo. »Podobno zanimanje sprožijo tudi obletnice avtorjev, odmevni dokumentarni filmi, televizijske oddaje ali aktualni družbeni dogodki, ki bralce spodbudijo k raziskovanju določene tematike ali avtorjevega opusa. Prav to se sedaj dogaja tudi s Homerjevo Odisejo. Nolanov film je povzročil izrazito zanimanje po knjigi, tudi otroška priredba Odiseje je zelo iskana, tako da smo na knjižne police že izpostavili vse izvode omenjene knjige,« pove Vesna Trobec.
Knjige, na katere se trenutno najdlje čaka
Sogovornico smo vprašali, kaj uporabniki knjižnice te dni najbolj iščejo: »Če pogledamo trenutno izposojo, so letos v ospredju slovenske avtorice, kot je na primer letošnja prejemnica nagrade kresnik Ajde Bračič z romanom Kresničevje, roman Pie Prezelj Bili smo trije ter roman Veronike Simoniti Kako umirajo ladje.
PREBERITE ŠE -> Pia Prezelj: Za sabo hočem pustiti nekaj lepega
Med najbolj izposojenimi ostaja tudi lanskoletna uspešnica Sveža voda za rože francoske pisateljice Valérie Perrin, veliko zanimanja pa vzbuja tudi njen najnovejši roman Tetka. Bralci pogosto posegajo po romanu Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti, romanu Susan Abulhawa Jutra v Dženinu, delu Elif Shafak Po nebu tečejo reke, romanu slovenske avtorice Petre Julie Ujawe Najboljše šele pride ter najnovejšem romanu Harukija Murakamija Mesto in njegovo obzidje. Zelo popularna je tudi avtorica kriminalk Freida McFadden z napetimi trilerji (Draga Debbie, Vsiljivka, Zaklenjena vrata). Starejši bralci pa radi posegajo po zgodovinskih romanih ter avtobiografijah, kot sta npr. Pokončno Lee Ypi in Gringo Loco Simona Doma.
Med slovenskimi avtoricami in avtorji lahko še posebej izpostavimo priljubljene kriminalne romane: Maša Jelušič z romanom Profesor je končno mrtev, Karmen Petric Smrt v rezidenci, Tadej Golob z uspešnicama Brezno in Oj, Triglav, moj dom, Avgust Demšar z Vrelec življenja ter Aljoša Harlamov z Dohtar in Povodni mož. Med poljudno literaturo pa velja omeniti knjigo Irene Štaudohar Globoko v gozdu.
PREBERITE ŠE -> Irena Štaudohar: Zgodba o očetu je vedno živela v meni
Med najmlajšimi bralci je po priljubljenosti na prvem mestu Julia Donaldson s Superdeževnikom, priljubljeni so stripi Dava Pilkeyja – Stripovski klub Mačjega mulca in Pasji mož zasedata vrhove lestvic z več kot 50 do 60 izposojami na posamezen naslov. Prav tako je stalnica Jeff Kinney z Dnevnikom nabritega mulca ter Asterix in Hergéjev Tintin. Opažamo tudi, da starši poleti pogosteje povprašujejo po knjigah z znakom kakovosti zlata hruška.
Mladostniki letos najbolj posegajo po fantaziji, pustolovščinah. Najbolj popularna je Lynn Painter z romantično zgodbo Bolje kot v filmih (35 izposoj). Sledijo fantazijske serije, kot je Skandar avtorice A. F. Steadman, in izjemno popularne mladinske kriminalke Holly Jackson (serija Pridna punca).
Zelo nas veseli, da med mladimi bralci ostajajo priljubljeni tudi slovenski avtorji: Igor Karlovšek s serijo Ognjeno pleme ter Janja Vidmar (Koliko še?, Elvis Škorc, genij na potezi), ki odlično naslavljata teme odraščanja.«
V Mestni knjižnici Ljubljana bralce spodbujajo, da si pri izboru zanimivega čtiva pomagajo z njihovimi spletnimi bralnimi priporočili Knjige – priporočamo, nacionalno platformo Dobre knjige ter revijo Bukla, ki je brezplačno na voljo v knjižnicah.
Letos so tudi pripravili poseben seznam z naslovom Knjige za poletje: 24 odličnih predlogov, v katerem izpostavljajo romane, potopise, družinske sage, primerne tako za sprostitev kot za razmislek o življenju in ki je objavljen na njihovi spletni strani.
Poleti vsakič poskok
Podatkov o obisku za to poletje še nimajo, a zagotovo bosta julij in avgust nad letnim povprečjem. Lani, torej julija 2025, so zaznali 22 odstotkov več izposoje, v avgustu pa tri odstotke. »Izposoja leposlovja predstavlja 65-odstotni delež vse izposoje na letni ravni, v poletnih mesecih (julij in avgust) je ta delež skoraj 70-odstotni,« nam je zaupala Vesna Trobec.
Pravi, da poleti ostajajo najbolj iskani sodobni romani, kriminalke, zgodovinski romani, ljubezenski romani in lahkotnejše zgodbe za sproščeno branje. Veliko zanimanja je tudi za potopise, biografije, knjige o osebni rasti ter priročnike, med mladimi pa prevladujeta znanstvena fantastika in strip.
»V knjižnicah si prizadevamo, da bi bralci posegli tudi po manj izpostavljenih knjižnih naslovih. To dosegamo s tematskimi razstavami, priporočilnimi seznami, z Mački v žaklju (knjižnimi paketi presenečenja), knjižničarskimi priporočili in poletnimi bralnimi izzivi. Prav osebno priporočilo knjižničarja pogosto spodbudi bralca, da odkrije avtorja ali žanr, ki ga sicer sam ne bi izbral.«
Da je to še kako res, lahko potrdim tudi sama, ki nikoli nisem izbirala kriminalk, nedolgo nazaj pa me je knjižničar prepričal, naj dam priložnost Ireni Svetek. In sedaj sem pečena, saj me je ta žanr močno potegnil.
O tem, kako branje vpliva na naše možgane je še pred poletjem pisal Marko Pokorn, njegovo kolumno Zijati ali brati lahko preberete TUKAJ.
Ali berete prilogo Ona? Radi bi slišali vaše mnenje o Oni. Sodelujte v žrebu za praktične nagrade. Link do ankete najdete TUKAJ.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
