Bojkotirate izdelke, ki so iz Izraela? Previdno, tudi pri uporabi aplikacij
Družbena omrežja in vplivnice imajo danes pomembno vlogo, v prvi vrsti pri odločitvah potrošnikov, kaj bodo kupili, četudi njihov vpliv večkrat seže dlje. Ponavadi nas, tudi prek vidno plačanih oglasov, prepričujejo, zakaj je neki izdelek dober.
Pojavljajo pa se tudi primeri s političnim sporočilom, kakršen je trend bojkotiranja izraelskih izdelkov, ko nas prepričujejo, česa naj ne kupimo.
Gre za videe oz. objave, v katerih vplivnice skenirajo EAN oz. 13-mestno črtno kodo, pri čemer trdijo, da če ima izdelek prefiksno kodo (začetke črke kode) 729, naj bi samodejno kazal, da je izraelskega izvora. Zato v teh videih vplivnice zagovarjajo, da takšnega izdelka ne kupimo.
A zakaj naj bi šlo za mit? Kaj vse pa pokažejo aplikacije za skeniranje izdelkov?
Ne gre nujno za državo izvora
Tovrstne trditve, da črtne kode pomenijo izvor izdelka, so se sicer pojavljale že konec leta 2023 in lani, AFP Fact checking je že takrat v prispevku opozoril, da je trend zavajajoč.
Kot lahko preverimo na spletni strani Full facts, nam EAN kode, gre za univerzalne črtne kode, za izdelke s prefiksom – v omenjenem primeru s 729 – prikazujejo predpono države, ki jo določa mednarodna neprofitna organizacija GS1.
Strokovnjaki poudarjajo, da črtne kode ne razkrivajo države izvora izdelka, temveč samo, kje je bila številka registrirana. Zato prefiksi, kot sta 729 ali 871, niso zanesljiv kazalnik porekla izdelkov, navaja omenjena spletna stran.
GS1 je za AFP Fact Check lani pojasnila, da se lahko podjetja registrirajo pri katerikoli od 116 članic po svetu, ne glede na to, kje imajo sedež ali kje izdelujejo svoje izdelke. Tako so ovrgli, da naj bi tovrstne kode dejansko pomenile, da gre za izraelske izdelke. Izraelska podjetja pa lahko uporabljajo tudi kode iz drugih držav, npr. če je njihova podružnica v Evropi, tako da bojkot črtne kode ni zanesljiv.
PREBERITE ŠE -> Vojna dopisnica Karmen W. Švegl: To je edini strah, ki se mi je zajedel v kosti
NoThanks
Ena od teh je v teh dneh s pomočjo aplikacije NoThanks skenirala izdelek, za katerega je pokazalo, ali je »primeren ali ne«. Vendar pa ta aplikacija ne deluje zgolj na način, da ovrže izdelek, ki naj bi bil zaradi prefiksa 729 povezan z Izraelom.
Aplikacija NoThanks, kot lahko preberemo na spletni strani Propakistani, s skeniranjem omogoča, da vidimo, ali so izdelki povezani z izraelskimi podjetji. Kot navaja omenjena spletna stran, je močno orodje za tiste, ki podpirajo bojkot izraelskih izdelkov.
Aplikacijo je razvil palestinski študent Ahmed BashBash s svojo ekipo. S tem želi zagotoviti preglednost in kupcem pomagati, da nakupujejo v skladu s svojimi vrednotami. Čeprav je izdelek lahko proizveden v katerikoli državi, aplikacija opozarja, da so prihodki nekaterih znamk posredno povezani z Izraelom, zato priporoča celo dvojno skeniranje za potrditev.
Vendar pa je treba opozoriti, da ne glede na to, da gre za aplikacijo, ki se ne nanaša le na črtne kode, jo je treba brati v političnem smislu, gre za aktivistično aplikacijo, povezano z bojkotom Izraela. Newseeek je decembra 2023 poročal, da je Google play aplikacijo začasno odstranil prav zaradi tega, tudi nekateri drugi mediji so aplikacijo označili za propalestinsko.
PREBERITE ŠE -> Slovenka, ki si je uresničila željo in se preselila na Hvar: Ni bilo lahko
Kako delujejo aplikacije, kakršna je NoThanks?
Aplikacije imajo podatke blagovnih znamk, razvijalci aplikacije pa sami izberejo sezname podjetij in izdelkov, ki so – glede na njihove kriterije – povezani z Izraelom ali izraelskimi podjetji.
Torej, to so izraelska podjetja, ki izvažajo izdelke, multinacionalke, ki imajo poslovne vezi ali naložbe v Izraelu, blagovne znamke, ki so javno podprle Izrael.
Ob skeniranju črtne kode (EAN/UPC) aplikacija uporabniku omogoči, da skenira kodo izdelka s kamero telefona. Koda sama ne pove porekla, ampak služi kot identifikator izdelka, ki ga aplikacija nato poveže s svojo interno bazo podatkov. Rezultat – aplikacija prikaže, ali je izdelek uvrščen na seznam za bojkot ali ni.
Podobna aplikacija zgoraj omenjeni je tudi Boycat.
NoThanks
Gre za brezplačno aplikacijo. Kot lahko preberemo v sami aplikaciji, jo je palestinski študent zasnoval, ker je izgubil sestro in brata zaradi izraelske okupacije. Sestra je umrla, ker kljub bolezni ni dobila ustreznih papirjev, da bi se lahko zdravila v jeruzalemski bolnišnici, brat pa je umrl v enem od napadov brezpilotnikov. Odločil se je, da aplikacijo dokonča v spomin nanju in da bo aplikacija brezplačna, neprofitna, vse donacije, ki jih lahko uporabnik da, pa so, kot navaja na aplikaciji, namenjene za pomoč Palestincev v Gazi.
Na aplikaciji lahko vtipkamo ime podjetja, skeniramo izdelek, že takoj pa se nam pojavi tudi seznam podjetij, ki so na bojkot listi. Med njim najdemo zelo znana podjetja: od Coca Cole, Audija, Temuja, tudi medijske hiše, pa kozmetičnih in drugih izdelkov.
Ob preverbi izdelka Labello se nam denimo izpiše, da gre za izdelek znamke Beiersdorf, podjetja, ki javno podpira izraleske sile. In je ena od 106 nemških podjetij, ki so javno izkazale podporo Izraelu.
Potrošniške izbire
V sodobni družbi smo kot potrošniki postali bolj osveščeni. Spomnimo se na opozorila nekaterih blagovnih znamk hitre mode, ki izkoriščajo svoje delavce – na podlagi tega pa se potrošniki odločijo, ali bodo tovrstne izdelke še kupovali.
Tudi v Sloveniji se vse bolj spodbuja kupovanje lokalnih izdelkov, ko gre za živila, pa tudi izdelke slovenskih proizvajalcev: oblačil in drugih dobrin. Že od začetka vojne – od Hamasovega napada 8. oktobra 2023 dalje – pa se govori o bojkotu izraelskih izdelkov.
Na koncu se vsak potrošnik odloči sam, kakšne bodo njegove izbire, četudi so te večkrat pod različnimi političnimi vplivi, tudi vplivnic na družbenih omrežjih.
Julija 2025 je posebna poročevalka ZN za človekove pravice Francesca Albanese v poročilu pred Svetom ZN za človekove pravice pozvala več deset multinacionalk, naj prekinejo poslovanje z Izraelom, saj s tem tvegajo soudeležbo pri vojnih zločinih in genocidu v Gazi.
Kot primere je navedla proizvajalce orožja (Lockheed Martin), tehnološke velikane (Alphabet, IBM, Microsoft, Amazon), avtomobilska podjetja (Caterpillar, Volvo, HD Hyundai) ter banke (BNP Paribas, Barclays), ki naj bi s tehnologijo, opremo ali financiranjem posredno podpirali izraelske operacije, je takrat poročal BBC.
PREBERITE ŠE -> Nova raziskava: hrana iz plastike znižuje kakovost sperme
Ekonomija genocida
Albanese je govorila o »ekonomiji genocida« in primerjala situacijo z gospodarskim sodelovanjem z apartheidsko Južno Afriko, kjer je globalni pritisk nazadnje pripeljal do razpada režima.
Izrael je poročilo zavrnil kot neutemeljeno in obtožil Albanesejevo pristranskosti, medtem ko so številne afriške, azijske in arabske države njene pozive podprle, tudi evropske so opozorile na izraelsko odgovornost za humanitarno katastrofo v Gazi.
PREBERITE ŠE -> Francesca Albanese: Če smo združeni, smo nepremagljivi
Bojkoti
Da se v Gazi vsem na očeh dogaja genocid, je spodbudilo mnoge, da skozi različne načine pokažejo nestrinjanje z Izraelom. Šport, kultura, gospodarstvo in druga področja življenja postajajo polja, na katerih se družba jasno postavlja proti etničnemu čiščenju Palestincev ter od politike zahteva, da zavzame stališče.
Protestni val se krepi tudi na drugih področjih. Slovenija, Irska, Nizozemska, Španija in Islandija so, denimo, napovedale, da svojih predstavnikov prihodnje leto ne bodo poslale na tekmovanje za pesem Evrovizije, če bo na njih še naprej sodeloval Izrael.
Kako vse se še kaže bojkot Izraela, in kako vse več vlad kaže razumevanje za sporočila civilne družbe, si preberite v tem prispevku.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
