INTERVJU

Azra Pucko, plesna učiteljica: V plesni skupnosti si želim manj primerjanja in kritike

Azra Pucko ob evropskem in svetovnem prvenstvu IDO razkriva, zakaj je ples več kot šport ter kaj pogreša v slovenski plesni skupnosti.
Fotografija: Azra Pucko. Foto: Nikola Janušić
Odpri galerijo
Azra Pucko. Foto: Nikola Janušić

Že kot osnovnošolka je Azra Pucko vedela, da jo ples izpolnjuje na poseben način. V njem je našla prostor, kjer je lahko izrazila sebe, se razvijala in počela nekaj, kar jo je osrečevalo. Bila je ljubezen na prvi pogled oziroma prvi korak. »Odločitev, da bo ples postal velik del mojega življenja, je bila pravzaprav naravna,« pravi prikupna plesna učiteljica, direktorica in lastnica Hiše plesa Ljubljana ter plesne šole Libero Dance Center, ki nam je tik pred velikim plesnim spektaklom, evropskim prvenstvom IDO v show danceu in svetovnim prvenstvom IDO v street dance showu I feel dance 2026, ki pravkar poteka v Medvodah in Ljubljani, zaupala nekaj osebnih navdihov.

Te dni veliko razmišljam …

Kakšno srečo sem imela, da je ples postal del mojega življenja. Naučil me je organizacije, odgovornosti, dis­cipline in vztrajnosti. Razvil je moj občutek za estetiko, scenografijo in nastopanje, hkrati pa me je naučil improviziranja ter hitrega prilagajanja spremembam v zadnjem trenutku. Na ples ne gledam le kot na umetnost ali šport, ampak kot na šolo za življenje.

I feel dance Libero Fest …

Je eden naših najuspešnejših projektov, ki se je rodil iz ljubezni do plesa in plesne skupnosti. Zame predstavlja vse tisto, po čemer sem kot plesalka hrepenela in si želela. Je ena najvišjih ravni odra, ki si ga plesalci zaslužijo – dogodek, ki združuje in ne deli ter ustvarja prostor za vsakogar. Največ mi pomeni prav to, da lahko soustvarjamo okolje, kjer se ljudje počutijo sprejete in kjer ples resnično povezuje skupnost.

Azra Pucko. Foto: Nikola Janušić
Azra Pucko. Foto: Nikola Janušić

Vsak plesni dogodek, ki ga pripravljamo, mora imeti …

Srce! Obiskovalci morda ne opazijo vseh podrobnosti v ozadju, vendar začutijo energijo, predanost in zgodbo, ki jo ustvarjamo. Zame so zato poleg plesa pomembne tudi organizacija, estetika in povezanost ekipe. Vedno si želim, da vsak dogodek preseže prejšnjega, saj verjamem, da prav dovršene podrobnosti ustvarijo nekaj posebnega. Najpomembnejše pa mi je, da se vsi počutijo dobrodošle, sprejete in del te zgodbe.

Evropsko in svetovno prvenstvo IDO, ki bosta do 7. julija potekala v Ljubljani ...

In v Medvodah, sta vrhunec plesne sezone. Več kot 2500 plesalcev iz 24 držav, kar dogodek postavlja na res visoko mednarodno raven. Gre za zaključek intenzivnega obdobja in hkrati skok v poletje, ko bodo številni domači plesalci branili naslove evropskih in svetovnih prvakov. Zame osebno to pomeni izjemno odgovornost in ponos, da lahko s Plesno zvezo Slovenije soustvarjamo dogodek takšnega pomena. Najlepše pa je, ko lahko slovensko himno zapoješ doma, pred domačim občinstvom – in vesela sem, da smo del te zgodbe.

PREBERITE ŠE -> Slovenka, ki je s svojim glasom osvojila študij na prestižni ameriški univerzi: Vrstniki tam me zelo podpirajo

Vedno bolj verjamem, da ples …

Ni le gibanje ali nastop, ampak način življenja in izražanja. Je okol­je, kjer si lahko ti – ti in ki te hkrati spodbuja, da ostaneš zvest sebi. Ples te podpira v tem, da se razvijaš, rasteš in odkrivaš svoje talente, za katere morda sploh ne veš, dokler ne stopiš v plesno dvorano. A to velja predvsem takrat, ko si v okolju, ki te pri tem podpira in ti to omogoča – v pravem okolju te ples gradi, v napačnem pa lahko žal tudi zavira ali naredi izkušnjo težjo. Ob njem se učim vztrajnosti, zaupanja vase in povezovanja z drugimi, zato je zame več kot le umetnost – počasi po­staja del mene.

Azra Pucko. Foto: Nikola Janušić
Azra Pucko. Foto: Nikola Janušić

Pri organizaciji tako velikih tekmovanj najbolj uživam ...

V celotnem procesu nastajanja in izvedbe dogodka. Včasih v šali rečem, da najbolj uživam, ko je konec – in v tem je tudi kanček resnice, saj se šele takrat vse skupaj umiri in pokaže v svoji celoti. A najlepši del je v resnici trenutek med samim tekmovanjem, ko se usedem med občinstvo na tribuni in od daleč opazujem dogajanje na odru. Takrat vidiš srečo, energijo in ljubezen plesalcev in si lahko tiho rečeš: »Tudi jaz sem del te zgodbe.«

Tu in tam pogrešam …

Več topline in povezanosti v ples­ni skupnosti. Pogrešam občutek, da bi se znali iskreno veseliti drug drugega, si pomagati in brez težav reči »bravo« ali »hvala«. Včasih se mi zdi, da smo preveč razdeljeni in da pozabimo, kako majhna je pravzaprav naša plesna scena v Sloveniji – in kako hitro se lahko vse obrne, če bi si le bolj stali ob strani. Želim si, da bi znali stopiti skupaj, ne le takrat, ko gre vse dobro, ampak tudi takrat, ko je težko. Da bi bilo manj primerjanja in kritike ter več podpore, solidarnosti in iskrene želje, da drug drugemu pomagamo rasti. Ker na koncu smo vsi del iste zgodbe – samo vsak na svoji poti.

Če bi lahko, bi si želela v Slovenijo pripeljati …

Vse slovenske plesalce, ki so uspeli tako doma kot v tujini, in jih združiti v skupnem nastopu. Da bi jih videli skupaj na odru kot živo zgodbo vsega, kar lahko nastane iz ljubezni do plesa, dela in vztrajnosti. Predvsem pa kot nekaj, kar bi mlajšim plesalcem ostalo v spominu – da uspeh ne ločuje, ampak povezuje. Da ni pomembno, kje kdo živi ali kam ga je pot odpeljala, ampak da si kljub vsem različnim potem še vedno lahko stojimo ob strani.

Tak trenutek bi zame pomenil več kot le nastop – bil bi simbol povezanosti, ponosa in hvaležnosti za celotno plesno skupnost.

Azra Pucko. Foto: Nikola Janušić
Azra Pucko. Foto: Nikola Janušić

Tekmovanje, ki mi je ostalo v res posebnem spominu ...

Je zagotovo evropsko prvenstvo IDO v hip hopu na Finskem, kjer sem zmagala med hip hop članicami. Ko stojiš na odru in slišiš svoje ime, se ti zdi, kot da se čas za trenutek ustavi. Prevzame te mešanica ponosa, hvaležnosti in neverjetne sreče. In sramežljivosti. Ta zmaga zame ni bila le rezultat, ampak po­trditev, da se z vztrajnostjo in ljubeznijo do plesa lahko doseže nekaj res posebnega.

Moj način izklopa po velikem tekmovanju je ...

Predvsem tišina. Da se umaknem iz vsega hrupa, obveznosti in intenzivnega tempa ter si dovolim samo biti. Veliko spim, grem na masažo in si vzamem čas za popoln odklop. Če je le mogoče, se tudi fizično odmaknem drugam, v drugo okolje, kjer lahko misli malo utihnejo ter se telo in glava res spočijeta. Najlepši del tega pa je čas z družino – z Matjažem in najinima psičkama. Takrat si želim samo njih in mir, ki ga prinesejo, brez vsega drugega. To je zame pravi reset in občutek, da se spet vrnem k sebi.

PREBERITE ŠE -> Neva Kumer Pavlović: Mladi morajo glede šolskega uspeha ločiti ti dve stvari

Z ekipo smo najbolj ponosni na ...

Našo povezanost, predanost in to, kako močno smo uigrani, ko skupaj ustvarjamo velike projekte. Včasih se zdi skoraj neverjetno, kako lahko stvari tečejo, ko vsak točno ve, kje je njegovo mesto in koliko pomeni njegov prispevek. Seveda se napake še vedno dogajajo, ampak v takih trenutkih nikoli ne izgubljamo energije za iskanje krivca. Namesto tega se ustavimo, pogledamo drug drugega in gremo skupaj v rešitev. Med nami je veliko več kot samo delo – je spoštovanje, zaupanje in tudi toplina. In prav to nas drži skupaj in nam daje moč, da lahko ustvarjamo stvari, na katere smo res ponosni.

Kraj, ki mi v plesnem svetu veliko pomeni …

Je Hiša plesa – naš plesni dom, ki smo ga zgradili v ljubljanskem BTC. Zame ni le stavba, ampak prostor, ki ima srce. V njem se je začelo in se še vedno dogaja toliko zgodb, sanj in prvih korakov. Je prostor, kjer lahko plesalci ustvarjajo, rastejo in se počutijo varne, sprejete in svobodne.

Vsakič, ko stopim vanj, me prevzame občutek doma – in hkrati hvaležnosti, da lahko soustvarjam prostor, ki daje drugim to, kar je ples dal meni.

Stvari, ki jim je treba v plesnem svetu reči »DA« na ves glas …

So predvsem iskrenost, predanost in pogum, da ostaneš zvest sebi. »DA« talentu, ki ga naprej razvijaš z delom. »DA« podpiranju drug drugega, iskrenemu veselju ob uspehih drugih in ustvarjanju skupnosti, ne tekmovalnosti, ki zgolj deli. In »DA« pogumu – da si drzneš stopiti na oder, se izraziti, delati napake in iz njih rasti. Ker prav v teh »DA-jih« se skriva vse, kar ples v resnici je.

Ko gledam mlade plesalce na odru, vedno pomislim …

Kakšno lepo potovanje je še pred njimi. Vsak njihov korak, vsak nastop in vsaka izkušnja je del zgodbe, ki jih bo oblikovala ne samo kot plesalce, ampak kot ljudi. V njih vidim iskro, pogum in veselje, ki je tako dragoceno in ga je vredno negovati. In vedno si zaželim, da bi to pot doživeli čim bolj polno, iskreno in z občutkom, da jih ples resnično vodi naprej.

Preberite še:

V prodaji