ČISTO JE BILA GANJENA

Ana Roš Stojan in usodno naključje, povezano z novo restavracijo v Poreču

Naša največja kuharska mojstrica nam je v intervjuju razkrila, kako je lokacija njene nove restavracije v Istri globoko povezana z njeno družino.
Fotografija: Ana Roš Stojan, foto: Blaž Samec
Odpri galerijo
Ana Roš Stojan, foto: Blaž Samec

Da bo Ana Roš Stojan v hrvaški Istri kmalu odprla svojo restavracijo, je znano že nekaj mesecev. Zaživela naj bi decembra v starem mestnem jedru Poreča, na rivi, povsem pri vrhu polotočka, s pogledom na otok Sv. Nikole, imenovala pa se bo JAZ, kot njen ljubljanski bistro. 

A zakaj je ta lokacija za slovensko vrhunsko chefinjo tako posebna? In kako je hrvaški hotelski družbi Valamar Roševo uspelo prepričati v sodelovanje, po tem ko se je pred leti tik pred odprtjem svoje prve istrske restavracije zaradi različnih pogledov na gostinstvo razšla s tedanjimi poslovnimi partnerji Petram Resort & Residences? 

»Mi imamo že po družinskem deblu precej zanimivo zgodovino. Moj oče je Celjan, mama je po rodu od Trsta do stare Gorice, z družinskimi koreninami tudi v Dalmaciji. Del otroštva je preživela v Trstu, na Opčinah, potem pa v Kopru, kar je že skoraj Istra. Ko sta se kot študenta spoznala v Ljubljani, sta s klapo začela delati kot stevard in stevardesa na hidrogliserju med Benetkami in Porečem. In zanimivo – nova restavracija Jaz, ki se zdaj odpira v Poreču, stoji točno tam, kjer je bil parkiran tisti hidrogliser,« nam je Roševa zaupala v nedavnem intervjuju za revijo Onaplus

Izostreni gastronomski okus naše kulinarične mojstrice so v otroštvu oblikovale tudi robinzonske počitnice v hrvaški Istri, kjer so si z družino sami lovili hrano. Foto: Voranc Vogel/Delo
Izostreni gastronomski okus naše kulinarične mojstrice so v otroštvu oblikovale tudi robinzonske počitnice v hrvaški Istri, kjer so si z družino sami lovili hrano. Foto: Voranc Vogel/Delo

»Resno. Prince of Venice še danes obstaja. Delala sta (starša) na različnih hidrogliserjih in takrat so študenti služili tako, da so v Jugoslaviji kupili cigarete, jih odpeljali v Benetke in tam prodajali naprej. Moj oče je bil izjemno uspešen, študent medicine, pa z očitnim posluhom za posel. Za mamo pa je rekel, da ga je imela manj, saj jih je enkrat ujela policija in jim nato cigarete zmetala v morje.

Naslednji dan je bil v časopisu, mislim, da v Il Messaggeru, ogromen naslov: Le Bionde nel Golfo di Venezia [Blondinke v Beneškem zalivu; le bionde je vzdevek za marlboro lahke]. Plastični ovitki cigaret so namreč plavali v Beneški laguni. Takih zgodb je bilo ogromno,« se mladostniških vragolij svojih staršev spominja kuharska mojstrica, ki nam je povedala, da sta se njen oče in mama prav med delom na hidrogliserju zaljubila v Istro in se zato odločila, da si tam uredita počitniški dom.  

»Štiri leta pred mojim rojstvom sta našla staro, razpadajočo kamnito hiško na robu vasi. Obnavljala sta jo počasi, med študentskimi žuri. Še danes je ohranjena tista stara fasada z neobdelanim kamnom. Tam smo preživljali vsa poletja,« pove Roševa in opiše, da je počitnikovanje v Istri nanjo že zgodaj vplivalo tudi kulinarično. 

»Pobirali smo paradižnik s kmeti, moj oče je bil »zdravnik vasi«. Nismo hodili v trgovino; od enega soseda smo imeli čebulo, od drugega krompir, paradižnik smo pridelovali sami, jedli fige z dreves, hodili zjutraj po ribe, zvečer nabirali školjke in jih skuhali zunaj, v kamniti hiški. To je bil skoraj robinzonski način življenja. Tuširali smo se zunaj na ploščicah. Mama je komarje na steni označevala z lepilnim trakom in napisom: »Dovolj si letel, zdaj si obstal.« Po kopalnici smo imeli celo steno mrtvih komarjev – kot spomine. Prijatelji, sorodniki, vsi so prihajali in vsak večer smo jedli školjke, ki smo jih sami nabrali in očistili v morju. Takšne izkušnje ti zlezejo pod kožo.« 

Ko je sedaj, desetletja kasneje dobila ponudbo hrvaških hotelirjev, da na lokaciji, kjer si je njena družina ustvarila toliko neprecenljivih spominov, postavi svojo novo restavracijo, je bilo vse skupaj kot, da bi vmes posegla nevidna roka usode. »Zdelo se mi je kar neverjetno, da se bo »Jaz 2.0« zgodil ravno v Poreču.,« nam je povedala Ana in razložila: »Ko so lastniki Valamarja prišli v Hišo Franko in rekli: »Točno vas hočemo,« sem rekla: »Rada bi videla lokacijo.« In lokacija? Točno tam, kjer je bil nekoč parkiran hidrogliser. Na sami rivi. Čisto sem bila ganjena.« 

V intervjuju za Onoplus je Roševa spregovorila tudi o izkoriščanju v gostinstvu in vse bolj problematičnem odnosu do hrane, ko namesto, da bi ob obrokih uživali, raje štejemo kalorije. »Poznam ženske, ki so bile naravno bolj okrogle, lepe. Danes so koščene, imajo gube, ker jim je …« Preberite več TUKAJ

Preberite še:

V prodaji