Ob nedavnem sprejetju predloga novele stvarnopravnega zakonika, ki opredeljuje živali kot živa bitja, je bilo mogoče slišati veliko glasov, da je pomanjkljiva. Živali so namreč ne samo žive, temveč tudi čuteče. Nanje vse prevečkrat pozabljamo tudi med prazniki. Čeprav so se nekatera mesta odpovedala ognjemetom, najbolj odgovorni veletrgovci pa celo prodaji pirotehnike, je decembrski čas za mnoge še vedno prežet s strahom. Ponujamo vam tri ideje za pobeg od mestnega vrveža, kjer vas bo tudi med prazniki obdajala le mirna in spokojna narava. 

Terme Dobrna 

Ne ponašajo se zastonj z oddihom v srcu narave, stran od ponorelega sveta. Ko smo poklicali na njihov oddelek za animacije in dogodke, nam je David Šneberger na vprašanje, ali so pri njih dobrodošle tudi domače živali, z veseljem odgovoril, da so jih med svojimi gosti zelo vajeni. »V hotelu Park, ki ima štiri zvezdice, smo gostili ne samo pse in mačke, tudi papige, nekoč celo plazilca,« dobrovoljno pove. Menda boljši kraj, kot so Terme Dobrna, če želite tišine in miru med prazniki, težko najdemo. 

Urejanje zdraviliškega parka v Dobrni sega približno v leto 1820, njegova posebnost pa je čudovit energijski park. Omenjene terme so najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, saj se je sloves začel širiti že leta 1403. Skozi kraj teče potok Dobrnica. Če si želite sprehoda, se lahko odpravite do razvalin istoimenske graščine. Malce naprej, pred odcepom v jamo Ledenico, najdemo kneippov vrelec zdravja v obliki studenca, ki so ga častili tudi slavni. Leta 1907 se je tam mudil tudi nemški pisatelj Karl May, ki je v miru in tišini doline reke Dobrnice iskal navdih za svoja dela in je med bivanjem tukaj zapravil celotno premoženje. 

Priljubljena točka so razvaline gradu Kačnik ali Kačjega gradu na hribu v Lokovini. Na območju term je nekdaj delovalo 29 mlinov, najbolj ohranjen je zgornji Vovkov mlin, ki šteje več kot 450 let. V preteklosti je mlel žito za potrebe Kačjega gradu. Zdraviliški park na južnem in severnem delu prehaja v naravni gozd iglavcev, kjer je urejena trim steza. Ob koncu živahnega, s svežim zrakom obogatenega izleta se lahko ustavite še na turistični kmetiji Pri Minki, kjer vas bo pogrel slasten domač štrudelj. Vaši kužki pa se morda lahko nadejajo celo čisto svojega priboljška.

Bohinj 


Najbolj čudovit je zunaj prepolne poletne turistične sezone. Zimsko idilo s starih novoletnih voščilnic lahko najdemo prav tamkaj, saj ji večji del lepote zaspane narave ponuja prav Bohinjsko jezero. Podoba »večnega« mostu v Ribčevem Lazu kaže na živost tamkajšnje vode; na eni je jezero z mirno gladino, na drugi brzice. Spodnji tokovi vode, ki pritečejo iz jezera, soustvarjajo veličastno slovensko reko Savo. 

V Bohinj se ljudje večinoma napotijo ne samo po mir in tišino, ki ju nudi zima, temveč tudi po uren korak, ki ga ponujajo okoliške gore. A tukaj nikoli ni odveč previdnost. V gorah namreč že jeseni zapade sneg, temperaturna nihanja pa poskrbijo za poledenele poti in nevarnost zdrsov. Pred vsakim pohodom je dobro preveriti ne samo vremensko napoved, temveč se prepričati, ali ste izbrali varno pot, ste dobro kondicijsko pripravljeni in založeni s primerno gorsko opremo. Kar je idilično na pogled, še ne pomeni, da ni brez izzivov, ki so jim kos le najbolj vešči. Včasih, predvsem pa pozimi, je dovolj – si lahko rečete, če niste izkušeni gorniki – če sinjost Bohinja uzirate le s pričakovanja polnimi očmi. Snežne kepe so tudi spodaj enako mokre. Vaše živalice pa tudi potrebujejo počitek v kakšni domači gostilni.

Dolina Trente 


Pozimi postane oaza miru. Sneg odene vrhove in pobočja v posebno tišino, ki jo zmoti zgolj občasno grmenje plazov z oddaljenih gorskih pobočij. Podkvasta dolina, vrezana globoko med gore, se razpira v divje stranske soteske vse od izvira smaragdne reke Soče do njenega stičišča z dolino Lepene. Po dolinah se v Sočo pretakajo Mlinarica, ki žene vodo čez previsna, težko prehodna korita, Krajcarica, ki ji ponikanje in ponovno vznikanje v roju izvirov ne jemljeta moči, Vrsnik z modrozelenimi tolmuni in koriti, Lepenca, ki se k Soči prebija čez balvane. 

Ena od zanimivih zimskih možnosti v dolini Soče je zimsko potepanje s krpljami. Pravljične doline, zasnežene ravnice, beli travniki in gozdne poti so tako rekoč na vsakem koraku, lahko preberemo na spletišču doline Soče: »Navdušili vas bodo čarobna Trenta, idilični Log pod Mangartom in edinstvena Šentviška planota. Zabavna hoja po snegu, za katero potrebujete par krpelj, primerno zimsko obutev, sneg, topla oblačila, ponoči pa še naglavno svetilko, je odlična ideja za družinski zimski izlet. Če iščete nepozabno romantično doživetje, poiščite svobodo v dvoje: zimsko krpljanje ob polni luni in utrinkih vam bo izpolnilo vsaj eno željo.« Nekatere športne agencije v dolini Soče organizirajo vodene dnevne in nočne izlete s krpljami. Priskrbijo tudi vso potrebno opremo in vodnika ter zagotovijo, da izlet poteka varno.