Sita romantičnih zapisov o večnih ljubezni, je sklenila razodeti svoje poglede na skupno življenje, in sicer pod naslovom Kaj sem se naučila v minulih 18 letih. 

1. Midva se ne dopolnjujeva. Da se partnerja dopolnjujeta, sem prvič slišala v filmu Jerry Maguire, in če se mi je takrat izjava zdela zanimiva, mi je zdaj neumna, če ne celo disfunkcionalna. Idealno bi bilo, če bi bila lahko partnerja v razmerju povsem samosvoja, obenem pa bi se dopolnjevala – a to ne obstaja. Moj mož in jaz si sicer pomagava in sodelujeva, nikakor pa ne tvoriva popolne celote in včasih je treba stisniti zobe, skleniti kompromis in se čemu odpovedati zavoljo miru. 


 


2. Smeh je vedno dobro zdravilo. Nihče ni popoln, in ko si deliš življenje z nekom, se veliko stvari lahko izkaže za izjemno moteče in naporne. Skratka, parajo ti živce. A ko spoznaš, da jeza nikakor ne pomaga, saj si na koncu jezen sam, ti preostane le eno: smeh. Moj mož ima navado, da pušča ostanke hrane na deski za rezanje, kar se mi je nekoč zdelo grozljivo. Zdaj ga opomnim, češ da je znova pripravil žrtev za bogove, kar naju vedno nasmeji. On pa še pospravi za seboj.

3. Ne vztrajajte zavoljo samega vztrajanja. Nenehno iskanje krivice in opominjanje na resnično nepomembne stvari se nikakor ne splača. Zatisnite oči, stisnite zobe in pozabite. Življenje gre naprej.  

4. Jeziki ljubezni res obstajajo. Knjiga Pet jezikov ljubezni Garyja Chapmana opozarja na oblike izkazovanja ljubezni, če teh ni, se partnerja pač ne počutita ljubljena. Vsebina se mi zdi izjemno smiselna, saj opozarja na tisto, kar v odnosu resnično šteje: torej ne materialno obdarovanje, temveč posvečanje pozornosti in časa, izkazovanje razumevanja, deljena odgovornost, telesni dotiki. Z možem se ob rojstnih dnevih ne obdarujeva, si pa velikokrat pokloniva kaj drugega: denimo, on namesto mene postori tisto, kar sem nameravala sama, izreče mi prijazno besedo, jaz ga povabim na sprehod ali pa se privijem k njemu na kavču. Poznavanje jezika drugega partnerja je ključno!

5. Telesna intima lahko popravi veliko drobnih stvari. Ne more rešiti zakona, je pa veliko zakonskih plati lažje obvladljivih, če spolnost v zvezi osrečuje oba. 



6. Otroci pošteno otežijo zadeve. Starševstvo občutno vpliva na zakon. Vaš čas, energija, identiteta in denar doživijo velikansko preizkušnjo, ko pride otrok. Čudovito, sicer, a zelo naporno obenem. Kdor misli, da mu bo naraščaj rešil propadajočo zvezo, se moti!

7. Dolg pogovor in dober spanec sta učinkoviti zdravili. Ne verjamem tistim, ki pravijo, da nikoli ne ležejo k počitku sprti. Pri meni se to dogaja prav pogosto, pa ni zato nič narobe z mojim zakonom. Še bolje je, pravzaprav, kajti ob enajstih zvečer pogosto delam iz muhe slona – ob osmih zjutraj pa se mi zadeva ne zdi niti omembe vredna. Pogovor v poznih večernih urah, ko smo utrujeni, je po mojem vsekakor pametneje izpustiti.

8. Če se ne strinjata glede vsega, nič hudega. Moj mož in jaz še vedno nisva enotnega mnenja, kako je najbolje zlagati oblačila, vsak je prepričan v svoj prav. Meni sicer še vedno ni jasno, kaj mu pravzaprav hodi po glavi, ko zlaga majice ali brisače, pa sem se s tem sprijaznila. Tako pač je.

9. Enak okus pri glasbi in filmu je velik plus. To je pač moje mnenje, poznam pa številne pare, ki se na tem področju sploh ne ujemajo, pa se prav tako odlično razumejo. Meni so te stvari zelo pomembne, zato sem vesela, da si z možem lahko deliva takšno veselje.  

10. Enake vrednote so zanesljivo temelj dobrega odnosa. Tu pa se partnerja morata ujemati stoodstotno, sicer jima bo trda predla. In zadeve je treba razčistiti, preden pride otrok, sicer se bosta pri vzgoji nenehno prerekala.

11. Majhne geste so zlata vredne. Moj mož mi vsako jutro skuha kavo in mi jo prinese v posteljo. Zaradi tega je moj začetek dneva popoln in tako se počutim ljubljeno. Tudi kakšna masaža ali pa sladoled sta enako dobrodošla, zakon je tako preprosto slajši.

12. Smeh je neprecenljiv. Mislim, da je podoben smisel za humor dragocenejši od seksa. Z možem se preprosto zelo rada smejim, in ko ga opazujem, kako se on nasmeji do solz, mi poje srce. 



13. Kaj bova počela, ko bova sama? Zelo rada načrtujeva, kaj vse bova počela, ko bodo otroci zapustili družinsko gnezdece.

14. Ljubezen se spreminja in tako je prav. Nikoli ne bo več tako, kot je bilo. Občutkov iz obdobja začetne zaljubljenosti ni mogoče ponoviti, a to še ne pomeni, da se ne obetajo novi, čudoviti trenutki. Dolgotrajna ljubezen je pravzaprav zelo seksi.

15. Zakon je sinonim za kompromis. To je bistvo vsega: dva človeka si ne moreta deliti življenja, če nista pripravljena tudi dajati. Z možem tega nikoli ne pozabiva.

16. Vsak dan se odločamo med ljubeznijo in obveznostmi. To pomeni, da imamo vsak dan možnost izbire, ali bomo zvezo negovali ali pa zanemarjali. Življenje nam pogosto onemogoči posvečanje partnerju – pa nam res? To je pogosteje naša odločitev, ne pa dejstvo.

17. Ko se zabavamo, čas leti. V minulih osemnajstih letih se je na najino pot vključilo veliko otrok, družin, prijateljev in dogodivščin. Po eni strani se mi zdi, da sva z možem skupaj od nekdaj, po drugi pa ne morem verjeti, da je minilo že toliko let. Izjemno vesela pa sem, da sva skupaj premostila toliko ovir in da sva še vedno skupaj na isti misiji.

18. Pari se med seboj razlikujemo. Kar deluje pri enih, morda niti približno ne drži pri drugih. Vsak par ima svojo dinamiko, a prepričana sem, da najin zakon deluje predvsem zato, ker sva oba precej umirjeni osebi in sva si zelo vdana. In seveda, zagotovo je bila tudi sreča na najini strani.


In še glavno sporočilo Reneaujev: "Ne morem vam ponuditi recepta za srečen zakon: vsak si ga mora izdelati sam."